0.3 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

“Kisle kumarice” po slovensko: poletni meseci so iz medijev odplaknili Golobove balkanske afere

Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)

V času parlamentarnih počitnic je politika izginila iz osrednjih medijev, kakor da se v preteklem letu okrog predsednika vlade ni spletla serija “balkanskih” afer, na katere do tega trenutka še ni korektno odgovoril. Začelo se je z velikimi infrastrukturnimi projekti v BiH in provizijami. Spomniti gre tudi na ukradeno identiteto v Romuniji, vse skupaj pa se nadaljuje z afero pranja gotovine, kosovskim veleposlanikom Martinom Berishajem in kosovskim premierjem Albinom Kurtijem. Na Kosovu zadeve intenzivno preiskujejo, pri nas pa ustanovitev preiskovalne komisije ovira NSi, s čimer dela uslugo Golobu. 

Spomnimo: Planet TV je v dneh pred parlamentarnimi volitvami, ponovno odkril že staro megakorupcijsko afero, ki pa je slovenski mediji leta 2009 niso pograbili. Govora je o starem posnetku iz BiH, na katerem se prijatelj Roberta Goloba Nihad Spahalić dogovarja za provizije z nekdanjim poslancem in županom Mostarja Safetom Oručevićem. Govora je bilo o provizijah in lastniških deležih pri poslu gradnje dveh hidroelektrarn na Neretvi. Afera, ki so jo v Bosni poimenovali energetska mafija, je bila tam ena odmevnejših afer, v Sloveniji pa ni požela večjega zanimanja. Spahalić je kljub propadu posla prodal svoj delež tik pred zatonom podjetju Istrabenz za neverjetnih 15 milijonov evrov (tukaj). Šlo je za veliko Golobovo oškodovanje Istrabenza in njegovih delničarjev. Prav on je namreč odkupil delež propadlega podjetja Intrade energija d. o. o. Sarajevo, bosanskega lobista Spahalića (tukaj).

Pisali smo tudi o tem, kako je Golob preko podružnice Gen-I, s svojimi spornimi posli opeharil Bosance. Podružnica je imela enega zaposlenega, 388 milijonov evrov prometa, prijavljen dobiček pa znaša 291 tisočakov! (tukaj). Potem smo poročali, kako je Golob BiH ponujal milijon evrov, ker se je zbal, da bi bosanske tajne službe razkrile njegove nečedne rabote. Bosanska tajna služba je sestavila Informacijo o poslovanju Golobovega Gen-I-ja v BiH-u. V njej je veliko podatkov o nezakonitih transakcijah. Panika je bila zato silna. Bal se je, da bi vse skupaj prišlo v javnost tik pred interpelacijo v DZ-ju. To je bilo še posebej pomenljivo v luči, takratnega Golobovega obiska v BiH-u, ki ga je pospremil z besedami, da se tja odpravlja “z odprtim srcem” in eksplicitno podporo bosanski integraciji v EU (tukaj in tukaj).

Poročali smo tudi o Golobovi ukradeni identiteti v Romuniji in njegovem domnevnem skrivnostnem bančnem računu (tukaj). Raiffeisen Bank Romania je posedovala Golobove podatke. Slednji je bil namreč predsednik uprave Gen-I, zato je logično – v kolikor je hotela družba odpreti račun na banki, je morala predložiti tudi podatke in dokumente o poslovodstvu. Ker nikakor ni mogoče voditi dveh računov pod isto davčno številko, to le še dodatno potrjuje, da si je Golob celotno zgodbo o ukradeni identiteti preprosto izmislil. Obenem smo tedaj pisali, da ima Gen-I v Romuniji še vedno aktiven račun, čeprav se je družba iz te države formalno umaknila leta 2018. Pooblaščenec pa še vedno ni bil nihče drug kot Robert Golob. Naknadno so se pojavila tudi ugibanja, zakaj naj bi imel Golob odprt račun v Romuniji. Kot možen odgovor smo navedli nizke davke (tukaj). Raziskovanja domnevne kraje identitete se je lotila celo ekipa RTVS (tukaj). Največ prahu pa so dvignile skupne rabote Goloba in kosovskega veleposlanika Martina Berishaja.

NSi je izdala lastne volivce: ker ne prispeva podpisov za ustanovitev preiskovalne komisije dela uslugo Golobu!
Po poteh afere se je podala tudi ekipa našega medija in med drugim odkrila, da ima podružnica Gen-I v Prištini zgolj poštni nabiralnik, namen pa je prikrivanje nečednih poslov (tukaj). O Aferi je pri nas obsežno poročal zlasti portal Prava.si novinarja Luke Perša. O dogajanju pa so se razpisali tudi številni mediji po Balkanu, le tranzicijski mediji pri nas so molčali. Ključno naj bi bilo to, da je bilo hčerinski družbi državnega podjetja Gen-i v času, ko je upravo vodil sedanji premier Golob, nakazanih dva milijona evrov kosovskemu veleposlaniku v Zagrebu, Berishaju. Denar, ki naj bi mu ga nakazovali za svetovanje, je Berishaj zatem dvigoval, sled za njim pa se je izgubila (tukaj). V zadevo je vpleten tudi kosovski premier Albin Kurti. Kot je znano, naj bi bil Berishaj Golobova finančna mula oziroma finančna mula vladajoče kosovske stranke Kurtija, ves proces teče pa že od leta 2015 (tukaj). Kurti se je zaradi domnevnih rabot, znašel pod drobnogledom inštitucij (tukaj). Pri nas pa preiskave ovira opozicijska NSi, ki nasprotuje ustanovitvi preiskovalne komisije (tukaj in tukaj). Vse kaže na to, da je NSi izdala lastne volivce v zameno za ugodnosti/pozicije v državnih podjetjih (tukaj in tukaj).

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine