Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Spomenka Hribar in dr. Peter Čeferin sta postala častna meščana Ljubljane. Naziva se je Hribarjeva očitno zelo razveselila, saj je izrekla, da je le Ljubljana tista, ki je v Sloveniji svetla in ustvarjalna. Slika ostale Slovenije pa je po njenih besedah bolj nesrečna, kot ne. Jasno je, da je bila ob podelitvi takšnega naslova nekako dolžna pohvaliti Ljubljano, manj pa je razumljivo, zakaj je ob tem začutila željo, da mora ponižati vso ostalo Slovenijo. Poleg tega, da je dejstvo, da so na določenih področjih nekatera naša mesta oziroma kraji še precej bolj napredni od Ljubljane, si tako omalovaževajočih besed zagotovo ne zasluži prav noben prebivalec naše države.
“Spomenka Hribar je intelektualka, ki je imela velik vpliv na družbene, kulturne in vrednostne klime v Sloveniji, od osemdesetih let dalje. Peter Čeferin je zaslovel kot neustrašen odvetnik, ki za svojega klienta, ki se v postopku spopada z državo, stori vse kar more in kar mu dopuščajo predpisi.” S temi besedami so na ljubljanski mestni občini utemeljili podelitev naziva častni meščan oziroma meščanka, ki letos pripadata Hribarjevi in Čeferinu. Na podelitvi se je ljubljanski župan Zoran Janković pohvalil z investicijami, ki tečejo v Ljubljani. V prispevku na javni RTV Slovenija pa niso pozabili povedati, da je bil tudi zelo kritičen do nekaterih potez vlade in Državnega zbora RS.
“Meni pomeni naziv častnega meščana Ljubljane največjo nagrado za vse, če sem kaj naredil v življenju,” je povedal dr. Peter Čeferin, Spomenka Hribar pa je dejala: “Meni pomeni veliko, zato ker je Ljubljana svetla, ustvarjalna in je precej drugačna, kot je recimo slika ostale Slovenije, ki se mi zdi bolj nesrečna kot pa ne. Ljubljana se pa drži. To je nekaj vredno.” Žal ni pojasnila, kaj natanko je s to izjavo imela v mislih, a videti je, da se ji zdi Slovenija – z izjemo Ljubljane – nekako mračnjaška oziroma nazadnjaška. Zanimivo bi bilo vedeti, s čem se ji je Slovenija tako zelo zamerila, da jo tako javno omalovažuje. Prav gotovo pa se je Hribarjeva s svojimi besedami zamerila prebivalcem slovenskih mest in naselij.
Pisali smo že, da naj bi Hribarjeva v politiki delovala kot poslanka “zadnje skupščine”, ki je bila zadolžena za izpeljavo tako osamosvojitve kot tudi demokratizacije Slovenije. Komisija je ob tej priložnosti izpostavila tudi njen esej z naslovom Krivda in greh, v katerem naj bi opozorila na množične povojne poboje, po mnenju komisije pa naj bi bila zaslužna tudi za spravo: “ki je temeljito spremenil našo zgodovinsko in etično zavest”. Ta uporniška, preroška in čista drža, spričo katere se je je prijel vzdevek ‘slovenska Antigona’, ostaja značilna za njeno kritično delovanje…” Ta navezava na Antigono je precej zanimiva, sploh če se spomnimo na to, kakšen problem je predstavljal pokop Romov, ki so jih postrelili partizani – ljubljanski župan ni dovolil pokopa posmrtnih ostankov Romov iz Iške vasi na ljubljanskih Žalah.
Glede Čeferina pa so v komisiji pojasnili, da se zavzema za vrednote odvetništva ter neodvisnost odvetnikov, kar je v praksi uresničeno v Odvetniški pisarni Čeferin, ki jo je ustanovil skupaj s sinovoma. V obrazložitvi je še zapisano, da je “osebno prispeval k sprejetju zakonske ureditve, ki zagotavlja obdolžencu odvetniško zastopanje že od odvzema prostosti naprej, ter k zakonodaji, ki se nanaša na odvetništvo”. Za delo na svojem strokovnem področju je prejel več priznanj, o odvetništvu pa naj bi napisal tudi več knjig, ki so namenjene širši javnosti, vselej pa naj bi tudi nasprotoval kakršnimkoli privilegijem odvetnikov. Razen svojim, bi tu lahko dodali.
Nekateri očitno mislijo, da je le Ljubljana Slovenija, kar pa je seveda daleč od resnice. Žalostno pa je, da takšni ljudje postanejo častni meščani, konec koncev bi človek pričakoval, da je za častnega meščana izbran nekdo, ki naj bi drugim predstavljal vzor.
