Piše: Sara Kovač / Nova24tv
Hedge skladi stavijo na italijanski finančni zlom: Neplačilo italijanskega dolga bi lahko bil največji šok za evroobmočje doslej, hedge skladi so samo avgusta proti Italiji stavili 39 milijard evrov. Mnogi strokovnjaki poudarjajo, da je Italija ena izmed najbolj izmed izpostavljenih držav glede tega, kaj se dogaja s cenami plina.
Italija, ena od držav ustanoviteljic Evropske unije, se sooča z velikimi težavami pri odplačevanju javnega dolga. V odgovor so ta mesec mednarodni hedge skladi največ stavili na obveznice, ki jih je izdala italijanska država po finančni krizi leta 2008. Tržni špekulanti zdaj stavijo na neplačilo Rima, kar bi povzročilo pravi šok v evroobmočju. Finančni analitiki že od julija pričakujejo težave, s katerimi se bo soočila vlada v Rimu, ko je Evropska centralna banka prvič v več kot 10 letih objavila dvig obrestnih mer v evroobmočju.
Italija je leto 2021 končala z državnim dolgom okoli 150 odstotkov BDP, drugim najvišjim v Evropski uniji za Grčijo (več kot 190 odstotkov). Z višanjem obrestnih mer bo financiranje tega dolga postalo vse bolj problematično. Poleg domačih neravnovesij je težavo leta 2022 še poslabšal mednarodni kontekst, saj je napoved ECB o zvišanju obrestnih mer v drugi polovici tekočega leta spodbudila finančne analitike, da so opozorili na novo dolžniško krizo v evrskem območju. Po poročanju Financial Timesa so hedge skladi avgusta 2022 stavili nič manj kot 39 milijard evrov v pričakovanju neizpolnitve obveznosti Italije.
Odvisnost od ruskega plina
Glavno tveganje za italijansko gospodarstvo mednarodni analitiki ocenjujejo kot popolno odvisnost od ruskega plina in vedno večje tveganje, da bo ob političnih napetostih v Evropi Moskva zaprla pipo. Mednarodni denarni sklad (IMF) je že prejšnji mesec opozoril, da bo ruski plinski embargo v Italiji povzročil več kot 5-odstotno gospodarsko krčenje. In tako opevane alternative ruskemu plinu – dobava utekočinjenega plina (LNG) iz ZDA ali zemeljskega plina iz Angole in Alžirije – veljajo za tako nezadostne ali celo neverjetne, da upravičujejo množično špekulativno gibanje na borzah, vreden dolžniške krize 2010–2011.
Pod vprašajem so tudi sredstva ECB
Vlagatelji prav tako vidijo Italijo med državami, ki so najbolj ranljive glede odločitve Evropske centralne banke, da opusti svoje programe spodbud z zvišanjem obrestnih mer in ustavitvijo nakupov obveznic, ki so financirale prevelik dolg Rima. Tudi politične razmere v Italiji ne pomirjajo trgov. Odstop Maria Draghija s čela italijanske vlade julija 2022 je povzročil razpad koalicije nacionalne enotnosti in politično krizo, ki povečuje že tako povečana tveganja za italijansko gospodarstvo. Neplačilo ali izstop Italije iz monetarne unije bi imel ogromne posledice za enotno evropsko valuto, ki se lahko sooči z največjo krizo od ustanovitve.