Piše: Mitja Iršič (Nova24TV.si)
Že dlje časa je jasno, da slovenski sindikati ne spominjajo na evropske, ki so sicer socialno naravnani, a imajo čut za delovanje v korist družbe. Naši sindikati so – kot veliko drugih institucij – izrastek levičarskih političnih strank. Pomagati jim želijo včasih na zelo subtilne načine, včasih pa kar zelo očitno. Nikoli pa ni bila pomoč levim strankam tako zelo očitna kot v mandatu prejšnje vlade, ko so jim pomagali celo tako, da so – ironično – sabotirali delavce. Začeli so se boriti za nižje plače. Danes – le dobro leto kasneje – pa jih skrbi, da se niža kupna moč, a davkov vseeno ne bi nižali, namesto tega bi dodatno obdavčili sposobne.
Spomnimo – med tretjo Janševo vlado, ko se je sprejemala dohodninska reforma, ki je vsem zvišala plače, so bili sindikati PROTI! Ponavljali so dogmo skrajno levih opozicijskih strank, da si država ne more privoščiti 800-milijonsko “luknjo” v proračunu, ki bi jih zvišanje plač za vse prineslo. Branimir Štrukelj, takratni predsednik SVIZ, je skopiral retoriko SD in Levice, da se bo za davčno reformo “plačevalo še desetletja”. Še bolj grozljivo je bilo, da so bili tudi sindikati zasebnega sektorja, zbrani pod dežnikom ZSSS, proti reformi in jo imenovali kot “škodljivo”.
Kljub nasprotovanju sindikata je bila reforma sprejeta. Od 1. januarja 2022 so imeli vsi delavci v Sloveniji ne glede na to, ali so direktorji ali čistilke, višje plače – za te pa je bilo poskrbljeno po naravni poti, tako da se je država odpovedala delu davčnega bremena in ga pustila v žepih davkoplačevalcev, ne pa z vladnim dekretom, kot je npr. dvig minimalne plače. Povprečne plače bi se tako letno do leta 2025 povečale kar za 1.000 evrov. A že v predvolilnih soočenjih je Robert Golob napovedal, da bo plače spet znižal. Slovenci in sindikati so bili navdušeni! Eni zato, ker jih je zaslepilo večinsko poročanje, drugi zato, ker so pač izpostava leve vlade.
Golob je držal predvolilno obljubo – zakon nove vlade je 1. januarja 2023 vsem prebivalcem republike Slovenije ukradel del plače, ki jim jo je podelila Janševa vlada. Nižal je namreč splošne davčno olajšavo, zaradi česar je dohodnina višja, neto plače pa konkretno nižje, sploh tiste, ki zaslužijo nad 74.160,0o evrov bruto, saj je nova vlada ponovno uvedla 50-odstotni razred – se pravi “davek na bogate” (v Sloveniji so bogati že tisti, ki zaslužijo okrog 3.500 evrov neto oz. toliko kot stane eno rabljeno električno vozilo).
Sindikati pozdravili nižje plače
Sindikati so bili navdušeni! Golobova novela zakona o dohodnini korak v pravo smer, so bili prepričani v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije.
Golobovo novelo je takrat med drugim za javno televizijo komentirala tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, ki je v preteklosti tudi sama priznala, da ljudem ne zna razložiti, zakaj niso navdušeni za spremembo, ki bi ljudem prinesla večji neto prejemek, ko so jo vprašali, kakšna je njihova motivacija. Absurdnost situacije je še hujša glede na to, da so od zloglasne novela na slabšem celo tisti, ki prejemajo minimalno plačo.
Sindikati kot orodje levice
Do so pomisleki sindikatov iz trte zviti, je empirično dokazal kar proračun. Odkar je bila leta 2022 uvedena Janševa davčna reforma, ki je višala plače vsem Slovencem, se je v resnici pobralo več davka kot pred reformo. Izgovori vlade Roberta Goloba in “njegovih” sindikatov so bili torej empirično dokazano povsem brez veljave. Kljub temu je vlada – ob podpori sindikatov v času visoke draginje in inflacije uvedla predlagano davčno reformo. Povsem v nasprotju s tem, kako so se s krizo spopadale druge vlade – medtem ko je Golobova vlada višala davke, so v Nemčiji npr. pripravili paket davčnih olajšav za razbremenitev ljudi, na Hrvaškem pa višajo neto plače. Marsikoga – tudi na levici – je začelo zanimati, ali vlada zastopa Goloba ali delavce.
Prihajajo časi, ko se Golobovi antirazvojni politiki, ki so jo sindikati močno podpirali, izstavljajo prvi računi. Zdaj ko Golobova vlada dodatno privija davčni primež na srednji razred, sindikati ne agitirajo za nižje davke. Oh ne. Agitirajo zato, da bi se še več vzelo “bogatim”.
“Tudi tokrat jemljejo pri tistih, kjer lahko. Obstaja pa skupina, kjer bi lahko vzeli, ker imajo več,” je dejala predsednica ZSSS Lidija Jerkič.
Spomnimo, da so “bogati” v Sloveniji tisti, ki v enem letu zaslužijo za rabljeni električni avtomobil (ne da bi kaj pojedli, spili ali plačali stroške). Te “bogate” je Golobova vlada ob izdatni pomoči Jerkičeve že “nagradila” s 50-odstotno obdavčitvijo (jasno je, da bo to pomenilo beg najsposobnejših v tujino, v države, kjer poznajo socialno kapico).
“Zaradi predlaganih ukrepov ocenjujemo, da bo padla kupna moč prebivalstva, naj ponazorim to samo z nekaterimi podatki. Že pri 65 evrih dodatnega prejemka posameznika, ki prejema minimalno plačo, ta ne bo več upravičen do dodatne davčne olajšave, kar pomeni, da bo njegov neto znesek nižji. Zaradi zamrznitve socialnih transferjev bodo zlasti na minusu družine, ki bodo prejemale nižje otroške dodatke, premeščale se bodo v višje dohodninske razrede, plačevale večje vsote za vrtce, višje so cene malic, skratka njihov položaj bo, upoštevaje vse navedeno, bistveno slabši in ukrepi se tudi kumulirajo. Svoje bo naredila tudi inflacija,” je še pojasnila predsednica ZSSS.
Res, a Jerkičeva je bila za nižanje plač “najrevnejšim” – skupaj z Golobovo vlado so bili soglasni, da se s 1. januarjem 2023 najrevnejšim (tisti, ki bi do leta 2025 zaslužili tudi tisočaka več oz. dva tisočaka na gospodinjstvo), vzame del plače. Zakaj? V dobro proračuna. Ker si bojda proračun ne more privoščiti 800-milijonske luknje.
Ampak si jo lahko! Da si jo lahko, smo videli, ko so se za plače pogajali prvorazredni sindikati javnega sektorja. Pozor, za novo reformo plačnega sistema v javnem sektorju, ki bo povzročila še dodatno kompresijo plač, bo šla tudi milijarda evrov (če upoštevamo še plače direktorjev zavodov). Pa nikjer ne slišimo sindikalnega jokanja, da bo to povročilo nepopravljivo luknjo v proračunu. Kot tudi nismo slišali, ko so se ad hoc višale plače delavcem v pravosodju ali ko je eksplodiral budžet za nevladne organizacije.
Kaj sindikati želijo?
Morda lahko iz povedanega zaključimo, da so sindikati izpostave levih strank, a to je preveč poenostavljena razlaga, saj so vse leve stranke v Sloveniji začasne izpostave generalštaba bivšega Centralnega komiteja Zveze komunistov. Kolektivistična ideologija, ki jo od zadaj pelje vzporedni mehanizem globoke države, je veliko bolj transcendentalna od političnih strank. In del tega so tudi slovenski sindikati, ki to niso. Po njihovem delovanju bi kak tuji analitik, ki bi Slovenijo opazoval izključno iz vidika empirike, zaključil, da so tako sindikati kot leve politične stranke del skupnega nevidnega konglomerata, ki ga nekdo vodi iz ozadja, katerega cilj je, da bodo Slovenci trajno revni, trajno v zaostanku za zahodnimi državami in čimbolj “enaki” v smislu kompresije plač, kjer je končni cilj zanemarljiva razlika med povprečno in najnižjo plačo. Zgodovinsko je namreč jasno, da leve stranke ljudje volijo, ko so nezadovoljni, revni in živijo v pomanjkanju. Kadar gre ljudem bolje, je vedno manj razlogov za obstoj levih politik. Leva politika pač ne bo rezala veje, na kateri sedi.
