Piše: Gašper Blažič
Vojna, ki jo je zanetil Hamas s krvavim napadom 7. oktobra, je očitno le začetek v zelo težko obdobje, ki je povezano tudi z migracijami v Evropi, tudi v Sloveniji. Kot je znano, Slovenija zaradi zgrešene in protislovenske politike sedanje vlade vse bolj postaja migrantski žep, o čemer pričajo tudi dogodki iz zadnjih tednov, ko je bilo zabeleženih več kaznivih dejanj z vpletenostjo ilegalnih migrantov, med drugim tudi posilstvo. O zločinih poročajo tudi iz drugih evropskih držav.
In medtem, ko se Poljska silovito upira že videnemu, to je uvajanju novih migrantskih kvot, se Evropska unija še naprej zmedeno odziva na dogajanje v Izraelu. Čeprav ima morda najboljše namene, ko govori o humanitarni pomoči za Palestince v Gazi, ostaja težava, ali bo slednja sploh kdaj prišla do njih, saj je to področje pod nadzorom Hamasa. Zato znova obstajata dve slabi možnosti: ali Hamas uporabi civilno prebivalstvo kot svoj živi ščit ali pa palestinske begunce pošljejo v Evropo, saj je jasno, da jih sosednje države ne bodo pripravljene sprejeti.
Da so razmere resne, je danes opozoril tudi jordanski kralj Abdulah II., saj se po njegovo lahko vojna med Hamasom in Izraelom razširi v druge države. “Regija je na robu prepada,” je posvaril po srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem v Berlinu. Tudi Scholz, ki je zatem odpotoval na obisk v Izrael, je posvaril pred stopnjevanjem. Jordanski kralj je po poročanju tujih tiskovnih agencij poudaril, da bi si vsi morali prizadevati, da Bližnji vzhod ne bo zgrmel v prepad. “Naš skupni cilj je preprečiti požar v regiji,” je zatrdil Scholz. Nemški kancler je ob tem tudi posvaril šiitsko gibanje Hezbolah in Iran, naj se ne vpletata v konflikt.
Jordanski kralj pa je tudi dal jasno vedeti, da njegova država ni pripravljena sprejeti palestinskih beguncev z območja Gaze. “Kar zadeva prihod beguncev v Jordanijo – in tu lahko govorim ne le v imenu Jordanije ampak tudi naših prijateljev v Egiptu – je to za nas meja, ki je ne bomo prestopili,” je dejal. Izpostavil je, da se morajo s humanitarno krizo v Gazi ukvarjati na območju Gaze in na Zahodnem bregu.
Scholz je po pogovorih z jordanskim kraljem že odpotoval na obisk v Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in predsednikom Jicakom Hercogom. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP bo Scholz prvi predsednik vlade na obisku v Izraelu po napadu palestinskega islamističnega gibanja Hamas na izraelsko ozemlje 7. oktobra, na katerega je izraelska vojska odgovorila z napadi na območje Gaze.
Seveda pa ostaja odprto vprašanje, ali bo Zahod res pripravljen preprečiti dokončen izraelski obračun s Hamasom, kar bi lahko končalo več desetletij trajajočo vojno te palestinske teroristične organizacije proti judovski državi, ki je bila leta 1948 že ob sami ustanovitvi napadena s strani arabskih sosed. Čeprav je v večjem delu Izraela odnos med Izraelci in Palestinci že kolikor toliko urejen, ostaja Gaza zaradi nenehnih vojaških napadov na Izrael in povračilnih ukrepov izraelske vojske najšibkejša točka miru na Bližnjem vzhodu. Pričakovano je, da si Zahod ne želi izraelske ofenzive, saj bi to le pospešilo migracijski pritisk na evropske države.
