Piše: L. K. F.
Predsednik državnega zbora (DZ) Igor Zorčič se je 16. decembra na redni seji DZ odločil, da sklepov o imenovanju članov programskega in nadzornega sveta RTVS ni dal na glasovanje. Upošteval je mnenje poslancev LMŠ, Levice, SD, SAB in nepovezani poslanci (NeP), ki so predlogu članov nasprotovali, češ da je premalo upoštevana zastopanost strank v DZ. Predloge sklepov bo zdaj DZ obravnaval na izredni seji v ponedeljek, 27. decembra.
Kako razmišljajo poslanci LMŠ, Levice, SD, SAB in NeP
Mandatno-volilna komisija (MVK) državnega zbora je za kandidate za člane programskega sveta, ki jih DZ imenuje na predlog političnih strank, z 11 glasovi za in osmimi proti določila Dejana Cesarja (predlagala ga je poslanska skupina DeSUS), Anušo Gaši (SMC), Vaneta Gošnika (SNS), Jožefa Jerovška (SDS) in Majo Lapornik (Nsi).
Kandidati za člane nadzornega sveta pa so po sklepu komisije kandidatka SDS Tamara Besednjak Valič, kandidat NSi Janez Čadež, kandidatka SMC Metka Čobec, kandidatka DeSUS Romana Fišer in kandidatka SNS Alenka Vodončnik. Kandidate je komisija potrdila prav tako z 11 glasovi za in osmimi proti.
Vendar so poslanci LMŠ, Levice, SD, SAB in nepovezani poslanci (NeP) takšnemu predlogu nasprotovali, ker da med kandidati za obe funkciji na RTVS ni predstavnika 43 poslancev v DZ, čeprav zakon o RTVS Slovenija piše, da mora DZ pri imenovanju v programski svet v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v DZ, pri imenovanju v nadzorni svet pa to mora upoštevati.
Kako sklepe interpretira zakonodajno-pravna služba DZ
Za mnenje so zaprosili še zakonodajno-pravno službo DZ, ta je ugotovila, da sklepa ne vsebujeta uporabljenih meril in utemeljitve, na kakšen način je MVK upoštevala zakonski pogoj glede zastopanosti političnih strank. »Predlogov sklepov, za katere ni izkazano, da izpolnjujejo z zakonom določen pogoj, zato tudi mogoče oceniti kot skladnih z zakonom,« so zapisali v službi.
Na podlagi tega mnenja so vodje poslanskih skupin LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP predsednika DZ Igorja Zorčiča pozvali, naj omenjenih sklepov ne da na glasovanje. Zorčič se je za takšno potezo tudi odločil. Ob tem je ugotovil, da mu zakon ne daje posebnih pooblastil, da bi posegal v odločitve mandatno-volilne komisije, ima pa pristojnosti pri uvrščanju točk na dnevne rede sej. Ker takšne točke na dnevni red ne bi uvrstil, če bi bil že prej seznanjen z mnenjem zakonodajno-pravne službe, se je odločil, da je ne bo dal na glasovanje.
Je Zorčič zadeve vzel v svoje roke?
Zorčičeva poteza je v koalicijskih vrstah naletela na ogorčenje. Očitali so mu prekoračitev pristojnosti in izigravanje poslovnika. Ko po več proceduralnih zahtevah Zorčič ni spremenil svoje odločitve, so poslanci SDS, NSi, SMC in SNS protestno zapustili parlamentarno dvorano. DZ prav tako še ni glasoval o imenovanju članov programskega sveta RTVS, ki jih DZ imenuje na predlog gledalcev in poslušalcev. Vse tri predloge sklepov so uvrstili na dnevni red izredne seje DZ v ponedeljek, 27. decembra.
Ali je imenovanje programskih svetnikov, kakor je bilo predlagano s strani MVK za sejo DZ 16. decembra, res v nasprotju z zakonom o RTVS, smo povprašali na ministrstvo za kulturo. Zakon je namreč napisal direktorat za medije. Zato je najbrž slednji glavna avtoriteta na tem področju?
Ministrstvo za kulturo: zakon ne določa eksplicitno
Iz službe za stike z javnostmi so nam včeraj sporočili: »Pogoj upoštevanja zastopanosti političnih strank v državnem zboru ne pomeni, da mora vsaka parlamentarna stranka imeti svojega predstavnika v programskem oz. nadzornem svetu. Da bi veljala takšna razlaga, bi moral zakon RTVS-1 eksplicitno določati tako (npr., da pet članov imenuje državni zbor, pri čemer vsaka politična stranka predlaga enega kandidata). Pa tega ne določa.«
Ob tem so na ministrstvu še poudarili: »Takšna razlaga bi bila tudi v nasprotju s samim namenom in ciljem ureditve programskega in nadzornega sveta RTVS. Njihovi člani niso predstavniki ali delegati posameznih parlamentarnih strank, ampak morajo v skladu s 17. členom ZRTVS-1 svoje delo opravljati neodvisno ter nepristransko in so dolžni uresničevati samo interese RTVS kot javne radiotelevizije. Pri opravljanju svoje funkcije so dolžni upoštevati Ustavo Republike Slovenije in določila tega zakona ter skrbeti za uresničevanje načel, določenih v 4. členu tega zakona, ter statuta v delu, ki se nanaša na programe in njihovo ustvarjanje.«
Na ministrstvu za kulturo še ocenjujejo, da ureditev, po kateri bi morala vsaka parlamentarna stranka imeti svojega predstavnika v programskem oz. nadzornem svetu, ne more biti dejansko uresničljiva v primeru, ko je več parlamentarnih strank kot število članov, ki se jih imenuje: »Takšno situacijo imamo tudi v sedanjem sklicu državnega zbora, v katerem je zastopanih 9 strank oz. 11 poslanskih skupin, glasuje pa se le o petih kandidatih. Razumljivo je, da v takem primeru ne bodo upoštevani predlogi vseh političnih strank.«
