Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Bližajo se državnozborske volitve, stranka SDS in Gibanje Svoboda pa sta čedalje bolj izenačeni. Razlika med strankama je izjemno majhna, kar pomeni, da bo na končni rezultat volitev vplivala predvsem volilna udeležba in glasovi neopredeljenih volivcev. V tem primeru bi bilo za volivce izjemnega pomena, da se resnično soočita samo Robert Golob in Janez Janša. Po nekaterih anketah postaja jasno, da je elektrooligarh uničil KUL, saj bi v parlament v določenih primerih prišla le stranka SD. Vsekakor pa je jasno, da stranki SAB preboj ne bo uspel, saj po vseh anketah beleži porazne rezultate.
Rezultati raziskav javnega mnenja, ki jo je za Nova24TV med 13. aprilom in 15. aprilom 2022, za naš medij izvedla agencija Parsifal, kažejo, da se v obdobju pred volitvami povečuje število volivcev, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, medtem ko se zmanjšalo število tistih, ki se volitev ne bodo udeležili. Naslednjih parlamentarnih volitev se bo zagotovo udeležilo 69,7 odstotka anketirancev. Volitev pa se zagotovo ne bi udeležilo le 8,6 odstotka vprašanih anketirancev.
Pri pregledu skozi čas se je najmanj anketirancev opredelilo, da ne bodo šli na volitve 25. marca, ko bi šlo na volitve le 58,3 odstotka volivcev. Število anketirancev, ki bi se volitev zagotovo udeležilo, se povečuje z vsakim dnem bližajočih se volitev. Volitev bi se udeležilo rekordno število volivcev, kar 69,7 odstotka, medtem ko je bila volilna udeležba na volitvah leta 2018 le 52,6 odstotna.
Glede na odzive vseh volivcev bi volilni prag prestopile le štiri stranke. Med vsemi volivci bi Gibanje Svoboda dobilo 20 odstotkov, stranka SDS 19,4 odstotka in SD 6,5 odstotka. Parlamentarni prag bi še prestopila Nova Slovenija s 5,4 odstotka. Pred parlamentarnim pragom bi ostala Levica (3,3 odstotka), gibanje Povežimo Slovenijo (3 odstotke), Naša dežela (2,3 odstotka) in ostale. Glede na zadnje merjenje je Gibanje Svoboda za 2,9 odstotne točke dvignilo svojo podporo, SDS za 1,4 odstotne točke in NSi (0,1 odstotne točke). Podpora je upadla stranki SD (0,4 odstotne točke) in Levici (2 odstotni točki).
Med opredeljenimi volivci bi imeli sedem parlamentarnih strank v Državnem zboru RS. Med opredeljenimi bi Gibanje Svoboda dobilo 27,7 odstotka, SDS 26,8 odstotka in SD 9 odstotkov. Parlamentarni prag bi prestopila tudi NSi s 7,4 odstotka glasov, LMŠ s 4,7-odstotno podporo, Levica s 4,5-odstotno podporo in gibanje Povežimo Slovenijo s 4,2 odstotka. Stranki SAB kaže izjemno slabo in kaže, da se bo morala posloviti od parlamentarnih stolčkov. V primerjavi z zadnjim merjenjem se je Gibanju Svoboda podpora dvignila 4,8 odstotne točke, stranki NSi za 1,3 odstotne točke. Podpora pa je upadla stranki SDS in SD za 1,7 odstotne točke, Levici za 0,8 odstotne točke in gibanju Povežimo Slovenijo za 0,9 odstotne točke.
Ankete nakazujejo na izjemno tesen rezultat med vladajočo stranko SDS in Gibanjem Svoboda. Volitve bo odločil majhen odstotek neopredeljenih volivcev. Glede na ankete je praktično nemogoče tudi napovedati, kakšen bo volilni rezultat in kaj se bo zgodilo čez natanko en teden. Na volitvah bo štel vsak glas, zato je pomembno, da državljani opravijo svojo državljansko dolžnost in gredo volit.
Demografski podatki
V raziskavo je bilo zajetih 881 anketirancev, od tega 51,8 % žensk. Povprečna starost znaša 56,6 let, standardni odklon je 16,5. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (51,7 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (36,1 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (12,2 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (32,0 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,6 %), 20,4 % anketirancev ima poklicno šolo in 19,0 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (55,1 %), sledi mesto (28,2 %) in manjši kraj (16,8 %). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (25,0 %), sledita podravska (15,9 %) in savinjska (12,7 %) regija.
