-1.5 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

(JAVNOMNENJSKA ANKETA) Le 20 odstotkov vprašanih se strinja z Golobovo obdavčitvijo nepremičnin

Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)

Zgolj 20 odstotkov vprašanih podpira načrte Golobove vlade o obdavčitvi vseh nepremičnin. Veliko več podpore so dobili drugi predlogi.

Vztrajno nas oblastniki poskušajo prepričati v to, da je njihov namen, da bolj obremenijo bogate, ne pa tudi navadnih državljanov, ki naj bi imeli v žepu celo več denarja. Glede na to, da so na začetku tega leta s svojim ukrepom povzročili, da so tudi tisti s povprečno plačo doživeli občutek padec neto plače, marsikdo težko verjame obljubam. Umetno se je namreč zgolj zvišala minimalna plača. Ker je znano, da je v Sloveniji v navadi, da so si ljudje na podlagi medsosedske pomoči in s pomočjo odrekanja z namenom varčevanja gradili svoja domovanja, še posebej marsikoga sedaj skrbi davek na nepremičnine, saj po napovedih ne bodo davčili le druge ali tretje nepremičnine, temveč vse, progresivno in glede na njihovo vrednost. Temu potrjujejo odzivi ljudi in rezultati javnomnenjske ankete, ki jo je javnomnenjska agencija Parsifal v obdobju od 20. do 23. marca izvedla za Nova24TV. Največ anketirancev namreč meni, da bi nepremičnina, v kateri posameznik živi, morala biti neobdavčena. Visok odstotek pa je takih, ki si želijo, da vse ostane tako, kot je.

V anketi so bili ljudje pozvani, naj se opredelijo, katero izmed naslednjih petih stališč jim je najbližje: “Nepremičnina, v kateri posameznik živi, bi morala biti neobdavčena.”; “Naj ostane tako, kot je sedaj.”; “Obdavčiti je potrebno le prazne nepremičnine.”; “Obdavčiti je potrebno vse nepremičnine in to glede na vrednost nepremičnine.”; “Obdavčiti je potrebno vse nepremičnine in to glede na višino dohodka lastnika”.

Največji delež vprašanih (28,6 odstotka) je na vprašanje v zvezi z napovedjo obdavčenja nepremičnin izrazilo prepričanje, da bi morala biti tista nepremičnina, kjer posameznik živi, neobdavčena. 27,4 odstotka je bilo takšnih, ki menijo, da bi zadeve morale ostati takšne, kot so. Da je potrebno obdavčiti le prazne nepremičnine, meni 17,3 odstotka anketirancev. Da je treba obdavčiti vse nepremičnine (ne glede na razlog – vrednost nepremičnine in višino dohodka lastnika), pa meni 20 odstotkov vprašanih. 6,7 odstotka vprašanih je do vprašanja ostalo neopredeljenih.

Vir: Parsifal

Čemu smo priča tolikšnemu nasprotovanju, ko gre za obdavčitev nepremičnin, je jasno, saj se ljudje zavedajo, da bo dodatna obdavčitev še dodatno poslabšala kakovost življenja, ki je v luči krize že tako ali tako slabša, kot je bila, pri tistih, ki si plačila davka ne bi mogli privoščiti, pa bo lahko to vodilo celo v izselitev iz nepremičnine, s katero so prišli na podlagi lastnih žuljev na rokah. Povrhu pa je tudi znano, da smo v Sloveniji po obdavčitvi nepremičnin na zlati sredini. Robert Golob je sicer prodajal zgodbo, da smo v Sloveniji po obdavčitvi premoženja med zadnjimi na svetu, nato pa ni trajalo preveč dolgo, ko je priznal, da se z davkom na premoženje ne bi moglo nabrati kaj dosti in da bomo zato dodatno obdavčili predvsem nepremičnine. Da sicer logičnih nesmislov pri Golobovi vladi kar mrgoli, je zelo nazorno tukaj izpostavil ekonomist in nekdanji finančni minister Janez Šušteršič.

Demografski podatki ankete
Anketa je bila opravljena v obdobju od 20. 3. do 23. 3. 2023. V raziskavo je bilo zajetih 730 anketirancev, od tega 49,9 % žensk. Povprečna starost znaša 53,8 let, standardni odklon je 16,7. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (48,3 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (32,8 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (18,8 %). Največ anketirancev ima dokončano srednjo šolo (34,3 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,5 %), 21,8 % anketirancev je dokončalo poklicno šolo in 15,4 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (53,3 %), nato iz mesta (30,9 %) in manjšega kraja (15,7 %). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (25,7 %), sledita podravska (15,8 %) in savinjska (12,8 %) regija.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine