Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
V času epidemije je vlada kot odgovor na krizo epidemije koronavirusa pripravila deset protikoronskih paketov, s katerimi je v različnih oblikah pomagala večini prebivalstva. Ekonomist dr. Matej Lahovnik je poudaril, da se bili ravno PKP pomoči tiste, ki so reševale naše gospodarstvo med epidemijo in po njej. Po umirjanju epidemije se zaradi vojne v Ukrajini soočamo z energetsko in inflacijsko krizo. Vlada je na to odreagirala hitro in zagotovila pomoč v obliki energetskih bonov, kar dokazuje, da vlada dela za ljudi. Javnomnenjska raziskava Inštituta Mediana je pokazala, da so ljudje zelo naklonjeni vladnim ukrepom.
Kljub temu, da imamo v Sloveniji desno vlado, ima ta mnogo izrazitejši socialni čut za ljudi kot katera koli druga leva vlada. Slednje so v preteklosti počele ravno obratno, saj so zviševale davke, dušile gospodarstvo in posameznike, denar pa pretakale v “kvazi” inštitute, shirane banke, obubožana državna podjetja in projekte, ki so bili vreča brez dna. Če pridejo na vlado, pa bi ljudem denar ponovno vzeli. “Zahtevajo, da ljudje in podjetja vrnejo koronapomoči, da bi bilo več denarja za razne kvazi inštitute,” je komentiral ekonomist dr. Matej Lahovnik namero stranke LMŠ in politično aktivističnega inštituta 8. marec.
Leta 2020 je država največji delež izdatkov namenila za socialno zaščito, in sicer 18,7 odstotka BDP. Ti so bili nominalno za 10,1 odstotka višji kot v prejšnjem letu; s 7.966 milijonov evrov so se zvišali na 8.774 milijonov evrov – po zadnjih podatkih je lansko leto država celo največ denarja namenila za socialno zaščito v zgodovini Slovenije. Glavni razlog za tolikšno rast omenjenih izdatkov so bila izplačila socialnih prejemkov v povezavi z interventnimi ukrepi. Študentje, prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, so bili upravičeni do 150 evrov kriznega dodatka, večje pa je bilo tudi število prejemnikov socialne pomoči.
Več kot pol izdatkov za to področje je bilo namenjenih za področje starost (predvsem za starostne pokojnine), izdatki za starost so se zvišali za 8,4 odstotka (s 4.764 milijonov evrov na 5.163 milijonov evrov). Sprejeta je bila namreč novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ureja izjeme od dokupljene dobe po ZPIZ-2. Na ta račun je več kot 103 tisoč upokojencev prejelo višjo pokojnino. Decembra 2020 so se med drugim tudi izredno uskladile pokojnine za 2 odstotka, pokojnine so se lani povišale dvakrat, že februarja 2020 so bile te višje za 3,2 odstotka.
Upokojenci so v sklopu prvega interventnega zakona aprila lani imeli tudi pravico do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka, s čimer je vlada zagotovila višjo socialno varnost najšibkejših upokojencev, katerih pokojnine so nižje od 700 evrov. Dodatek se je izplačal v treh različnih višinah: 300 evrov za pokojnine do višine 500 evrov, 230 evrov za pokojnine od višine 501 do 600 evrov in 130 evrov za pokojnine od višine 601 do 700 evrov.
Izdatki za področje družina in otroci so se zvišali z 890 milijonov evrov na 936 milijonov evrov. Vlada je zagotovila brezplačen vrtec za drugega otroka, v sklopu prvega interventnega zakona pa je bil velikim družinam namenjen dodatek v višini 100 evrov, družinam s štirimi ali več otroki pa 200 evrov višji dodatek poleg dodatka, ki ga že prejemali. Izdatki za področje bolezen in invalidnost so se v primerjavi s preteklim letom zvišali za 15,9 odstotka (z 972 milijonov evrov na 1.127 milijonov evrov).
Tudi izdatki za ekonomske dejavnosti so bili višji
Izdatki za ekonomske dejavnosti so se povečali s 4,6 odstotka BDP na 8,1 odstotka BDP. Ti izdatki so bili v 2020 od izdatkov v 2019 višji za 1.575 milijonov evrov. Višji izdatki so bili v glavnem rezultat ukrepov, sprejetih kot odziv na epidemijo covida-19. Večji del tega zneska so bila izplačila subvencij za podporo trgu dela (1.409 milijonov evrov), manjši del pa izplačila turističnih bonov (128 milijonov evrov).
Ekonomista dr. Anže Burger in dr. Matej Lahovnik menita, da so ukrepi vlade preprečili preveliko varčevanje potrošnikov, spodbujali potrošnjo, podjetjem zagotovili likvidnost, preprečili stečaje gospodarskih družb in povečanje slabih terjatev v bankah ter omilili izgubo delovnih mest. Javnomnenjska raziskava Inštituta Mediana je pokazala, da so ljudje zelo naklonjeni vladnim ukrepom.
Država je v tem sklopu največ investirala za kritje prispevkov pokojninskega in socialnega zavarovanja, ohranitev delovnih mest ter za izplačila dodatkov k plačam. V sklopu tega je bilo vključeno tudi financiranje nadomestila za čakanje na delo in subvencioniranje krajšega delovnega časa. Prav tako ne smemo pozabiti na pomoč samozaposlenim, ki so se izrekli za prizadete zaradi krize in so za mesec marec 2020 prejeli 350 evrov. Če so dokazali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 25 odstotkov, pa so za april in maj 2020 prejeli po 700 evrov. Ta pomoč je bila kasneje še podaljšana.
Za zdravstvo smo namenili 7,9 odstotka BDP, za obrambo pa odstotek BDP
Za zdravstvo smo namenili 3.716 milijonov evrov oziroma 7,9 odstotka BDP. Izdatki za ta namen so bili v prejšnjem letu nominalno višji za 15,2 odstotka ali za 489 milijonov evrov tudi na račun dodatkov zaradi dela s covidnimi bolniki. Najbolj so se povečali izdatki za bolnišnične storitve, za 336 milijonov evrov. Za preostale namene skupaj smo namenili 16,6 odstotka BDP. Za izobraževanje smo v letu 2020 namenili 5,8 odstotka BDP. V primerjavi s prejšnjim letom so se izdatki za ta namen nominalno zvišali za 2,2 odstotka (z 2.644 milijonov evrov na 2.702 milijonov evrov).
Za javno upravo smo v letu 2020 namenili 5,4 odstotka BDP. Glavni del izdatkov za javno upravo so bili izdatki za servisiranje javnega dolga (obresti); izdatki za ta namen so se v letu 2020 v primerjavi s prejšnjim letom znižali za 8,9 odstotka (z 860 milijonov evrov na 783 milijonov evrov). Za javni red in varnost smo namenili 1,8 odstotka BDP, za rekreacijo, kulturo in religijo 1,4 odstotka BDP, za obrambo en odstotek BDP, za varstvo okolja in stanovanjske dejavnosti ter prostorski razvoj pa po 0,6 odstotka BDP.
Ob nesprejetju ukrepov bi se lahko soočali z množičnim zaprtjem podjetij in socialno krizo
Res je, da je država povečala svoje izdatke, a je s pomočjo sredstev, ki so bila namenjena gospodarstvu in posameznikom, tem omogočala preživetje, drugim pa pomoč pri ponovnem odpiranju in oživljanju dejavnosti, kot sta denimo gostinstvo in turizem. Ukinitev sredstev čez noč bi pomenilo dodatne breme delodajalcem pri plačilu prispevkov za zaposlene, plačilu stroškov in financiranju njihove prezadolženosti (PKP omogoča podjetjem tudi moratorij na kredite), kar bi jih lahko naredilo nelikvidne, nenazadnje pa bi se to pokazalo pri poskoku brezposelnosti in množičnemu zaprtju ali likvidaciji podjetij, posledično pa bi se še morali soočati s hudo socialno krizo, če ne bi vlada ukrepala pravočasno.
Zaradi rasti gospodarstva in naraščajoče krize v Ukrajini letijo cene energentov v nebo. Za lažje soočanje z energetsko krizo je vlada januarja sprejela nabor ukrepov, s katerimi pomaga gospodinjstvom in podjetjem. Gospodinjstva tako že poročajo o nižjih položnicah za električno energijo, ki bodo nižje vse do konca aprila. Oprostitev plačila omrežnine in nižje trošarine so bile obljubljene tudi podjetjem, pomoči pa bodo deležni tudi kmetje.
