Četrtkova Trača na TV Slovenije je potekala na temo kanalizacijske cevi C0, ki poteka skozi vodovarstveno območje in bi utegnila ogroziti pitno vodo prek 500 tisoč uporabnikom. Kot se je izkazalo, kanalizacijske cevi pokajo in se luščijo, še preden bi bile uporabljene, vanje pa že vdira tudi pesek. Prav tako so luknje v betonskih okvirjih, ki naj bi služili kot dodatna zaščita. Kljub temu direktor javnega podjetja Vodovod-kanalizacija, ki prejema prek 80 tisoč evrov plače letno, v posmeh vsem zagotavlja, da naj cevi ne bi prepuščale fekalij. Ob takšni blamaži ne preseneča, da si njegov šef Zoran Janković in minister za okolje Simon Zajc sploh nista upala priti v studio, slednji je poslal kar državnega sekretarja Aleša Prijona, ki pa ni bil konkreten glede ničesar.
V četrtek so v Tarči na TV Slovenije razpravljali o gradnji enega največjih infrastrukturnih projektov, kanalizacijskem vodu C0, ki predstavlja pravo ekološko bombo, saj poteka po potresnem vodovarstvenem območju, s katerega se zagotavlja pitno vodo za skoraj pol milijona ljudi, a je Agencija za okolje gradnjo dovolila brez okoljevarstvenega soglasja. Projekt je vreden vrtoglavih 135 milijonov evrov, pri čemer največji delež zagotavlja Evropska unija. Izvajalec gradbenih del je med drugim tudi Riko v lasti Janeza Škrabca iz Foruma 21, sodeluje pa tudi projektantska družba Luz, ki je delala že za Grep. Lastnik zemljišča Brane Grad je v prispevku sledeče pojasnil razloge za svoje nasprotovanje projektu: “TEŠ 6 bomo lahko razžagali in odpeljali na odpad po končanem obdobju, tukaj pa ni denarja, ni milijard, s katerimi bi lahko očistili to vodo. Nekaj primerov imamo že v Združenih državah Amerike, kjer je v takem mestu, podobnem, kot Ljubljana, zbolelo 400 tisoč ljudi, s prebavnimi motnjami, od tega jih je 78 umrlo.” Grad je v nadaljevanju pojasnil tudi, da pri 200 kilogramov kanalščin sistem pušča 10 litrov na sekundo, prav tako pa do sedaj na celem ljubljanskem območju na vodovarstvenih območjih ni cevi s takšnim premerom.
Mlakar, ki je kljub več kot 80 tisoč evrov plače ostal v neprofitnem stanovanju, zagotavlja, da naj bi bili materiali cevi najboljši
V prispevku je direktor javnega podjetja Vodovod-kanalizacija Krištof Mlakar sicer zagotavljal, da naj bi bili materiali cevi najboljši, znotraj pa naj bi bili dve peresi, naj bi se dobro zataknile in naj bi bile odporne proti tresenju: “Naš material je centrifugiran poliester, armiran, ki ima notranji sloj, ki mu rečemo inliner, ki preprečuje obrabo, ki omogoča hitrejše drsenje komunalne odpadne vode, imamo posebne spojke z distančniki.” Spomnimo, kot je poročalo Delo, je Mlakar en prvih direktorjev, ki jih je nastavil Zoran Janković. Nadalje o njegovem moralnem kompasu veliko pove, da je kljub plači prek 80 tisoč evrov letno, ostal v 71,6 kvadratnih metrov velikem neprofitnem stanovanju, za katerega je plačeval 206 evrov najemnine mesečno.
Kanalizacija cev razpada, še preden bi bila uporabljena
Kot je bilo ugotovljeno, obroč na zunanjem robu ni globok niti dva centimetra, znotraj pa je poglobljen, saj je vstavljena guma. Plastike iz armiranega poliestra ni niti pet milimetrov. Takšne cevi zagotovo niso vodotesne, prav tako pa se že izkazuje, da je delo na terenu malomarno opravljeno. Še preden bi cevi prešle v uporabo, se cevi luščijo in pokajo, v prazne cevi pa že vdira tudi pesek. Kako naj bi takšne cevi zagotavljale varnost pred izlivom fekalnih voda v primeru potresov ali dvigovanja podtalnice, si ne moremo predstavljati.
Dodatno zaščito naj bi predstavljali betonski okviri, vse skupaj pa naj bi bilo nadzorovano s kamerami. A tudi betonski okviri, ki se slabo vgrajujejo, so že uničeni, še preden bi bili vgrajeni, na njih se pojavljajo poškodbe in luknje.
Še več, betonski okviri se vgrajujejo le nekaj deset centimetrov pod plinovodne cevi.
Tudi strokovnjaki opozorili na nesmiselnost projekta
Prav nesmiselno je tudi, da bo odpadna voda iz Medvod in Vodic speljana kar 30 kilometrov daleč, pa čeprav imata obe občini bližje rešitve, kot opozarja dr. Mihael J. Toman z Biotehniške fakultete pa so boljša rešitev kot centralne čistilne naprave z velikimi problemi, manjše čistilne naprave, ki bi bile tudi bolj ekonomične. O nesmiselnosti projekta je v studiu v nadaljevanju spregovoril tudi Franc Maleiner, ki je med drugim izpostavil dejstvo, da v naravi absolutna vodotesnost ne obstaja v nobenem primeru, prav tako pa bi po njegovem mnenju v primeru potresa betonski oklep posledice katastrofe še poslabšal: “Ta dvobarierna zaščita, kot se imenuje, to je smešno. Ker ta zunanji oklep je vodoprepusten, in v ta oklep bo tako podtalnica pritekala, iz njega pa bodo odtekale odpadne vode.”
Janković in Zajc si nista upala priti v studio, slednji je poslal Prijona, ki bi “eliminiral” možnost nesreče
Povabila v Tarčo nista sprejela ljubljanski župan Janković in minister pristojen za okolje, Simon Zajc. Ta je v studio poslal državnega sekretarja Aleša Prijona, ki se je v okviru svojega dela na ministrstvu že znašel pred očitki o klientelizmu, na zadnjih volitvah v evropski parlament pa je kandidiral na listi Stranke modernega centra. Da tudi minister Zajc ni prav dobro seznanjen z dogajanjem in bi se moral še malo pripraviti je postalo jasno ob Prijonovem uvodnem nagovoru: “No jaz bi rad uvodoma ministra opravičil, moram poudarit, da je za njega varstvo pitne vode najvišja prioriteta, danes ni mogel priti, jutri bo cel dan preživel v Državnem zboru na to temo, zato je prosil mene kot njegovega državnega sekretarja, da ga tukaj nadomestim.” V nadaljevanju je dodal: “Seveda se mora pripravljati na jutrišnji nastop, cela seja bo posvečena tej temi, to je ogromno nekega gradiva, nekaj priprav.”
Prijon ni bil konkreten glede ničesar
“V tem trenutku ne gre za ekološko bombo, ker ta cev je prazna, ni z ničemer povezana, tako da v tem trenutku ne ogroža nikogar, glede ostalih vprašanj so se pa seveda pojavili sumi, da s projektom ni vse v redu, zato smo mi oziroma minister, takoj ko je bil seznanjen s temi sumi, naročil par dejanj, eno je revizija samega postopka in na našem ministrstvu in sicer, drugo je recenzija tehničnih rešitev tega projekta. Revizija je narejena, ukvarjala se je revizija v principu s postopki, ki so se vršili, s tem, da se je potem seveda pokazalo, tudi sumi nepravilnosti v samih odločitvah in tudi v dokumentaciji,” ni bil konkreten o pojavljenih sumih glede nepravilnosti.
Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi dejansko prišlo do nesreče je Prijon odgovoril: “Nesreča se tukaj ne sme zgoditi, tukaj bomo naredili vse, da do te nesreče ne bo prišlo. To je tako pomemben vir pitne vode za Ljubljano, da si tega resnično nihče ne more privoščiti. Vodili bomo vse postopke, da bomo možnost nesreče eliminirali.” Kako bo “eliminiral” možnost, da se zgodi npr. potres, ni pojasnil, prav tako o ugotovljenih sumih nepravilnostih konkretno ni bil pripravljen govoriti niti v nadaljevanju oddaje.
Rok Krajnc/Nova24TV
