Piše: C. R.
Kot smo že poročali, je Inštitut dr. Jožeta Pučnika v sodelovanju s Konrad Adenauer Stiftung ter Evropsko platformo spomina in vesti v viteški dvorani gradu v Slovenski Bistrici gostil že 14. Pučnikov simpozij.
Ob tem je potekal tudi pogovor o t. i. kulturnem marksizmu, ki ima sicer globoke korenine v zgodovini komunističnega gibanja, a je v zadnjem obdobju ponovno dvignil glas, v svoji nehumani dimenziji pa kaže celo strašnejši potencial kot klasični. V pogovoru so ob moderatorju dr. Metodu Berlecu sodelovali Janez Janša, dr. Žiga Turk, dr. Dimitrij Rupel, dr. Matevž Tomšič in dr. Andrej Fink.
Kot je uvodoma povedala predsednica Sveta Inštituta Jožeta Pučnika dr. Andreja Valič Zver, obstajajo trenutki v razvoju skupnostnega bivanja, ko se je treba zaustaviti, ponovno razmisliti in osmisliti trenutek časa, saj se sicer lahko zgodi »padec s tečajev«, ki jih je bilo, kot je dejala, v zadnjem stoletju več kot dovolj. Našo civilizacijo so po njenih besedah hromili različni totalitarni in avtoritarni režimi, v začetku dvajsetih let 21. stoletja pa se zdi, da se zgodovina nesrečno ponavlja. Ob tem je poudarila, naj nam bo dr. Jože Pučnik, katerega dvajseto obletnico smrti smo obeležili v začetku letošnjega januarja, navdih tudi v teh zablodelih časih. Kot je dejala dr. Valič Zverova: »Ne samo, da je bil Pučnik kritičen spremljevalec slovenskega ‘šepajočega’ prehoda v normalnost in da ga je še posebej prizadel vrednotni nihilizem, ki briše razumsko presojo, kaj je prav in kaj ne, bil je tudi ‘spreminjevalec stvari’, kar je najbolje dokazal s svojo odločilno držo tudi v času slovenske politične pomladi, demokratizacije in osamosvojitve. Ni le analiziral, ampak je tudi predvideval in deloval!«
Na pogovoru, ki je temeljil na nedavno izdani knjigi o Forumu Sao Paolo, so aktualno dogajanje in povezave dodatno osvetlili predsednik SDS Janez Janša, publicisti dr. Žiga Turk, dr. Dimitrij Rupel in dr. Matevž Tomšič, pa tudi pravni strokovnjak za področje teorije o državi, ustavnega in mednarodnega prava ter mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink.
Rupel je uvodoma spomnil na leto 2007, ko je bila v času prve Janševe vlade spisana t. i. peticija 571, leta 2012 so se zgodile vstaje, med letoma 2020 in 2022 pa protesti kolesarjev. Kot je dejal, ljudje ponavljajo stare floskule oziroma formule, lahko bi rekli, da ponavljajo razred. Turk pa je ob tem dejal, da se kulturnim marksistom ni potrebno truditi, da bi pokvarili družbo, moramo pa se mi potruditi, da vrednote predamo naprej. Kot je dejal, se vedno pojavlja odpor proti izročanju vrednot naprej, saj to terja trud. Poudaril je še, da je pojav kulturnega marksizma omejen na krščanski prostor: »Je herezija krščanstva, ker nekoga, ki je nemočen, potiska naprej, ga dela žrtev in iz tega potem ta žrtev dobi nek privilegiran status.«
Janez Janša je poudaril, da je temeljni dokument te ideologije Komunistični manifest, v katerem v uvodnem poglavju piše, da je treba za to, da se vzpostavi nov red, razgraditi temelje: družino, vero, zasebno šolstvo in zasebno lastnino. Spomnil je na formulo Antonia Gramscija, da je najprej treba diskreditirati temelje civilizacije in reda, jih odpraviti, ostalo pa bo samo padlo z neba. Ta formula – najprej diskretitacija, nato likvidacija – je, kot je poudaril Janša, v Sloveniji znana. Kulturni marksizem razgrajuje narod, družina, vera. Kot je še dejal, podmladek SD z majicami »I have no country to fight for; my country is the Earth…« točno to manifestira, ob tem pa predstavniki Levice nosijo plakate »LGBT v šole«, kar pa je naslednji instrument za razgradnjo družine. Kako si danes poskušajo prisvojiti civilno družbo, kaže tudi razglašanje, da je prava civilna družba le levo usmerjena. Inštitut 8.marec ali Glas ljustva sta po njihovo civilna družba, medtem ko za Glas upokojencev pravijo, da ni civilna družba.
Kot je še poudaril Janša, so velik zaveznik te netransparentnosti tudi evropske institucije, saj so tudi zanje nevladne organizacije bistvo demokracije, čeprav gre za eno največjih stranpoti in orodij razgradnje demokratičnih institucij. Ob tem opozarja, da gre za vladavino neizvoljenih: “Deset mandeljcev zakolesari po trgih in se razglasi za glas ljudstva. Pa to niso. Glas ljudstva je poslanec, ki je prejel pet tisoč glasov, in je torej glas svojih volivcev.”
Opozoril je še, da je treba stvari poimenovati s pravim imenom. Da gre za spopad civilizacije z barbarstvom in za razgradnjo samih temeljev, z namenom, da se vrnemo v čas, ko smo bili v votlini. Kot je dejal, je dober simbol tega povratka v barbarstvo afera Fotopub, v kateri najdemo iste levičarje, ki pravijo, kako je treba te vrednote razgraditi. Da se ideološka vojna v zadnjih letih zaostruje, je opozoril tudi Matevž Tomšič. Ob tem meni, da gre veliko prevaro, saj nova levica nima ničesar skupnega z delavstvom, saj gre za novi razred, novo elito: “Kdo so bili tisti, ki so v prejšnji vladi vsak petek kolesarili v Ljubljani? To niso bili predstavniki delavskega razreda, ampak predstavniki srednjega sloja, potomci rdeče buržuazije.” Meni še, da bo potrebno najti premišljene prijeme, kako se lotiti kulturnega marksizma, ki je trenutno razpreden že tako široko – zlasti v politiki, šolstvu, znanosti in medijih – da ga je težko premagati z enim zamahom. Po njegovem ni le desnica tista, ki se mora temu zoperstaviti, pač pa bi to morali storiti vsi tisti, ki so zavezani dediščini evropske civilizacije.
Po pogovoru je potekala premierna predstavitev knjige avtorja Igorja Omerze: VELIKANI SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE IN UDBA Jože Pučnik – Psevdomarksist.
Podeljene so bile tudi diplome o uspešnem zaključku Akademije dr. Jožeta Pučnika (letnik 2021 in 2022).
Na simpoziju so podelili tudi Pučnikovo plaketo, ki jo je prejel akademik dr. Janko Kos. V njegovem imenu je nagrado prevzel predsednik Zbora za republiko dr. Franc Cukjati.
Več fotografij v galeriji.
