Piše: C. R., STA
Na pobudo Katedrale Svobode je včeraj v Ljubljani potekala razprava o aktualnem stanju v državi. Slovenijo čaka razmislek o tem, kako naprej, so se strinjali sogovorniki. Med drugim so govorili tudi o pobudi za postavitev spomenika osamosvojitve, ki bi moral slovenski narod združevati, in ne deliti, menijo.
Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, ki je ob 25. obletnici slovenske osamosvojitve takratnemu predsedniku republike Borutu Pahorju že predlagal spomenik osamosvojitve na Trgu republike, je poudaril, da ostaja pri predlogu, da bi se postavitve takega spomenika lotili z zakonom oz. razpisom na podlagi skupne volje.
Da bi se morala nova spomeniška ureditev izogniti vsemu, kar deli, in uveljaviti, kar združuje, se strinja tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel.
Peterle sicer meni, da zgolj ureditev vprašanja spomenika ne bo dovolj, poznavanje osamosvojitve bi morali bolje urediti tudi v izobraževalnem sistemu. Vladi je ob tem še očital, da skuša družbo z ukinitvijo samostojnega muzeja slovenske osamosvojitve, z uradnim poklonom Čebinam in ukinitvijo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, simbolno in praktično vračati v svet, ki smo se mu z osamosvojitvijo odpovedali.
Pravnik Peter Jambrek je ob tem ocenil, da je stanje v Sloveniji zaskrbljujoče, po njegovih besedah predvsem zaradi “zanemarjanja vrednot slovenske osamosvojitve oziroma poudarjanje okoliščin iz časov bivšega nedemokratičnega režima”. Znova živo pobudo za postavitev spomenika osamosvojitve vidi kot “sijajno in hvalevredno”, a nastalo spričo zanikanj vrednot slovenske osamosvojitve.
Sodelujoči v razpravi so sicer spregovorili tudi o kondiciji slovenske države 32 let po osamosvojitvi.
Pravnik Ernest Petrič je ocenila, da je osamosvojitev prinesla konec določenega zgodovinskega obdobja slovenskega naroda, pri čemer je kot “feniks iz pepela vstala neodvisna slovenska država”. “Dobili smo svojo usodo v svoje roke, a s tem smo dobili v svoje roke tudi odgovornost za našo državo,” je poudaril. Slednja je danes pred velikimi razmisleki, predvsem na notranjepolitičnem področju, pa tudi na področju pozicioniranja na mednarodnem parketu, meni.
Jambrek pa ocenjuje, da je slovenska država kljub na videz zaskrbljujočem brbotanju v dobri kondiciji. “Zasebno gospodarstvo, svobodno podjetništvo je vendarle v vzponu, državna podjetja in javna lastnina se izkazuje vedno bolj za neučinkovito in za ljudi ne najbolj koristna, ta proces gre počasi naprej in je nezadržen, ocenjuje. “Aktualni čudaški pozivi k zaustavitvi teh demokratičnih in gospodarsko svobodoljubnih, svobodomiselnih procesov” po njegovem mnenju kažejo na “veliko zaskrbljenost starih sil”.
Nekdanji minister Žiga Turk medtem meni, da je stanje v Sloveniji zaskrbljujoče, a ga državljani ne vidijo, ker se ne dogaja nič dramatičnega. Je pa opazen razkorak med Slovenijo in drugimi vzhodnoevropskimi državami, meni. “Razkorak med Slovenijo in Češko, Slovaško, Poljsko, Estonijo se je najprej zmanjševal, zdaj se spet povečuje, ker te države toliko hitreje napredujejo kot Slovenija. Napredujejo, ker so prevzele vrednote, institucije, sisteme, recepte, ki so se izkazali, da delujejo,” je prepričan. Kot je še dodal se v Sloveniji ohranjajo vrednote nekdanje države, opaziti pa je odsotnost enakopravnega soočenja idej. Enakopravno tehtanje idej pa je po njegovih besedah bistveno za demokracijo.
“Ne izjave, ampak dejanja spodkopavajo tisto, na čemer temelji republika, za kar smo se borili,” pa je dejal nekdanji minister za finance Janez Šušteršič. Po njegovem mnenju manjka razumevanje tega, na čemer temelji država, v 30 letih pa da se nismo naučili upravljati države, ki jo imamo.
