Piše: Sara Bertoncelj
Ustavno sodišče je prejšnji teden zadržalo omejitve potovanj v sosednje države – kar sicer še ne pomeni, da je bila vladna omejitev protiustavna, pomeni pa, da ta ukrep trenutno ne velja in da ga vlada niti ne more popraviti, dokler ustavno sodišče o njem ne odloči. Skratka, zaradi zadržanja ustavnega sodišča, se virus lahko širi še bolj neovirano. A po pisanju Petra Jančiča, je stranki SAB to očitno po godu, saj je ta bila mnenja, da vlada z zaprtimi mejami številnim družinam odrekla obisk sorodnikov v bližnjih državah, zlasti na Balkanu. “Še en dokaz več, da vlada izkorišča epidemijo za utrjevanje lastne politične agende,” so se odzvali na odločitev ustavnega sodišča.
A če ima kdo v mislih zgolj lastno politično agendo, so to prav gotovo stranke leve opozicije. Namesto, da bi razmišljali o tem, kaj se da še storiti, da bi med epidemijo zamejili širjenje okužbe, se jim po glavah plete le to, kako bi se še dalo kontrirati aktualni vladi in jo zrušiti z oblasti. Kolateralna škoda, ki jo ob tem povzročijo, pa četudi gre za življenja ali zdravje ljudi, za njih tu seveda nima nobenega večjega pomena.
Na ustavnem sodišču je torej nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar dosegel, da je večina sodnikov zadržala prepoved potovanj v sosednje države. Zadeva se je sicer začela na Twitterju, kjer je Zalar sporočil, da naj bi mu bilo preprečeno potovati v Avstrijo, kamor se je želel nameniti, da bi potolažil svojo partnerko ob izgubi njenega družinskega člana. Notranji minister Aleš Hojs je Zalarju sicer odgovoril, da bi njegov razlog potovanja lahko sodil med izjeme, a očitno ni šlo toliko za potovanje, kot za nasprotovanje ukrepov aktualne vlade. Zalar svoje energije namreč ni usmeril v tolažbo, pač pa v vlaganje ustavne obtožbe.
Uničevanje DeSUS gre na roko levim strankam, ki računajo na njihove volivce
Na roko levim opozicijskim strankam pa gre očitno tudi Brigita Čokl, ki začasno vodi stranko DeSUS. Ta se je pred kratkim lotila kar svojih strankarskih kolegov, kar na prvi pogled nekako ni najbolj premišljena poteza. V Delu je Čoklova napovedala politiko “palice” za “neposlušne” poslance, češ da samovoljnih odstopanj poslancev od stališč, ki jih ima njihova stranka, ne namerava več trpeti. Grožnja se je nanašala na poslance Franca Juršo, Branka Simonoviča in Ivana Hršaka, ki na jezo Čoklove niso glasovali proti vladi. Poslanci so zahtevali, da se Čoklova za svoje izjave opraviči, ta pa je najela odvetnico Natašo Pirc Musar in prek nje sporočila, da ne misli preklicati domnevno spornih izjav. Urednik Peter Jančič je v svoji kolumni opozoril, da bi pot, ki jo s palico zahteva Čoklova, skoraj zanesljivo pomenila konec stranke DeSUS v parlamentu. Stranki DeSUS se predčasne volitve namreč nikakor ne bi obrestovale, saj je med levimi opozicijskimi strankami precejšnja gneča. “Strank, ki sprožijo padec vlade in predčasne volitve, zadnja desetletja za takšno ravnanje volivci še nikoli niso nagradili. Obratno,” je opomnil Jančič. Je pa ta scenarij več kot očitno pisan na kožo ostalim levim strankam, ki računajo na DeSUS-ove volivce.
Zanimiv je bil tudi odziv odvetnice Nataše Pirc Musar, na poziv odvetnika Francija Matoza, naj Čoklova poslancem preneha javno groziti s palico. V odgovoru je Pirc Musarjeva namreč zapisala, da je Matozev poziv Čoklovi, primer ustrahovanja in poskusov utišanja politično drugače mislečih, ki se ne strinjajo z delovanjem trenutne oblasti. Že po tem odgovoru je razvidno, v katerem grmu tiči zajec, tovrstne stavke ima leva opozicija namreč takorekoč že na dnevnem sporedu. Pred nastopom predsedovanja svetu EU, je absolutno za pričakovati, da bodo vse sile uprte v to, da se aktualno vlado odstrani, stopnjevanje napadov in pritiskov vseh vrst, lahko opazujemo že nekaj časa in žal bo šlo v obdobju do julija, le še na slabše. Lahko le upamo, da kolateralne škode ter političnega boja, ne bodo predstavljale številne nepotrebne okužbe, morda celo smrti ljudi.