Piše: Gašper Blažič
Ko je ameriški predsednik Donald Trump dal vedeti, da se Evropa ne bo mogla večno naslanjati na vojaški stroj ZDA, je završalo. Po ukinitvi razvojne pomoči levičarskim nevladnim organizacijam iz fonda USAID sta se v zadregi znašla ne samo Bruselj, ampak tudi slovenska vlada.
V zadnjih dneh se je prvak SDS Janez Janša kar nekajkrat obrnil na slovensko in evropsko javnost v zvezi z dogajanjem v Ukrajini ter tudi zaradi nedoslednosti evropske politike, ki ima po njegovo še veliko finančnih rezerv glede obrambe. Enako velja za Slovenijo. Tu pa se je premier Robert Golob znašel v precej nezavidljivi situaciji, saj ima v koaliciji »mirovniško« Levico, ki nasprotuje članstvo Slovenije v Natu, medtem ko SD še sama ne ve, kaj bi. Nekaj je jasno: sredstva za zeleni prehod bo zelo težko umaknil brez velikega tveganja, da mu bodo na vrata znova potrkali Jenullovi »politkolesarji«. Kdo ve, morda je tudi zato vlada delno zaprla svoje tiskovne konference, ki do nadaljnjega zaradi »hude okvare« niso več dostopne za sodelovanje prek zooma.
Macron je zaropotal
A poglejmo, kaj se je sploh dogajalo prejšnji teden. Po »budnici«, ki jo je ameriški podpredsednik JD Vance namenil evropski politični javnosti, je Evropsko unijo na nujnost novih prioritet prejšnji konec tedna opozoril tudi predsednik SDS Janez Janša. Zanimivo, da je odziv prišel že zelo kmalu. Francoski predsednik Emmanuel Macron je imel na večer pred vrhom EU odmeven govor, v katerem je celo omenil možnost napotitve francoskih vojakov v Ukrajino, izrekel pa je veliko težkih besed na račun Rusije ne glede na nekatera tradicionalna zavezništva med državama v zgodovini. »Grožnja Rusije obstaja in vpliva na vse nas. Kdo lahko verjame, da se bodo ustavili pri Ukrajini?« je dejal Macron, ki je bil do Trumpa nekoliko bolj spravljiv. Očitno je tudi eden najvplivnejših političnih voditeljev v Evropi dojel, da je vrag vzel šalo, saj je omenil, da je treba biti pripravljen tudi na scenarij, da ZDA ne bodo »na naši strani«. Odzvala pa se je tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in že napovedala možnost posojil za krepitev obrambe držav članic EU. Prva lastovka sicer ne prinese pomladi, a začetek je obetaven. EU namreč v dosedanjem razvoju ni uspelo razviti obrambne zveze, ki bi konkurirala Natu.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
