Piše: Vida Kocjan
Spremembe Zakona o lokalnih volitvah veljajo od 2. septembra. To pomeni, da na novembrskih lokalnih volitvah v občinske svete in za župane tujci iz tretjih držav (državljani držav zunaj EU), ki nimajo slovenskega državljanstva, ne bodo volili. Ustavno sodišče je 10. septembra zavrnilo začasno zadržanje zakona, zato to velja že za letošnje volitve.
Poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus (v skupni poslanski skupini) ter Resni.ca so 27. maja v zakonodajni postopek vložile predlog Zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah. Državni zbor je zakon sprejel 15. junija (47 glasov za in 32 proti). Nato so se začeli zapleti okoli zakonodajnega referenduma, razglasitve zakona in predloga za začasno zadržanje. ki pa so se pravočasno srečno končali. Lokalne volitve tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, bodo potekale po novem zakonu.
Sprememba: tujci iz tretjih držav ne bodo volili
Najpomembnejše spremembe so ukinitev aktivne volilne pravice tujcev, tj. državljanov tretjih držav zunaj EU, pri volitvah županov, občinskih svetov in svetov ožjih delov občin. S tem so posegli v več kot dve desetletji staro ureditev, ki je tujcem zunaj EU podelila pravico voliti o lokalnih zadevah v Sloveniji. Tujci iz tretjih držav doslej niso imeli pravice biti izvoljeni za župana, imeli so le pravico voliti. Volilno pravico tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah je namreč leta 2002 uvedla vlada Janeza Drnovška (LDS). Vsebinski cilj predloga je bila sprememba 5. člena osnovnega zakona na način, da se volilna pravica na lokalni ravni omeji izključno na državljane Republike Slovenije in državljane drugih držav članic Evropske unije, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče.
Predlagatelji zakona so v obrazložitvi izpostavili, da je bila podelitev volilne pravice državljanom tretjih držav pravna anomalija, ki destimulira procese naturalizacije in integracije tujcev ter presega ustavne zaveze. Pojasnili so, da se s tem odpira vprašanje nacionalne varnosti in reciprocitete, saj slovenski državljani v teh tretjih državah praviloma ne uživajo primerljivih političnih pravic, pa tudi noben mednarodni akt od držav ne zahteva, da omogočijo volilno pravico tujcem iz tretjih držav. Večina evropskih držav take pravice namreč ne pozna. Kot dodatni razlog so navedli tudi fiktivne prijave prebivališča. Združenje mestnih občin Slovenije pa je v mnenju zapisalo, da v oceni stanja in v obrazložitvi 1. člena predloga razlogi za ukinitev te pravice niso bili navedeni.
Več v novi številki revije Demokracija.
