Piše: Lucija Kavčič
Sistem COBISS je informacijska infrastruktura znanosti, izobraževanja in kulture, pojasnjuje mag. Tomaž Seljak, nekdanji direktor IZUM-a. Zato je škoda, da je bil projekt širitve mreže COBISS.Net dokončno pokopan, ko je bila lani tretjič zapravljena priložnost za pridobitev 15 milijonov evrov evropskih sredstev v okviru programa IPA.
DEMOKRACIJA: COBISS.Net – za to je zagotovo slišal praktično vsakdo, ki gre kdaj v knjižnico. Prosim, povejte našim bralcem, za kakšno mrežo in projekt gre?
Tomaž Seljak: COBISS je izvirni organizacijski model povezovanja knjižnic v nacionalne knjižnične informacijske sisteme in regionalno mrežo COBISS. Net ter tehnološko platformo za avtomatizacijo knjižničnega poslovanja. V primerjavi s sistemi in platformami drugih ponudnikov avtomatizacije knjižničnega poslovanja zunaj Slovenije so ključne značilnosti in prednosti COBISS-a v vzajemni katalogizaciji z integriranim vodenjem knjižničnih katalogov in bibliografij ob nadzorovani kakovosti bibliografskih zapisov. Posledično so stroški obdelave knjižničnega gradiva nižji, višji pa sta kakovost in večnamenskost baz podatkov. IZUM (Institut informacijskih znanosti) je COBISS promoviral ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 kot nadgradnjo predhodnega sistema vzajemne katalogizacije, v katerem je takrat sodelovalo 55 knjižnic iz vseh republik in pokrajin nekdanje skupne države. Na platformi COBISS so bili kasneje vzpostavljeni temelji avtonomnih knjižničnih informacijskih sistemov Slovenije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije, Srbije, Bolgarije, Albanije in Kosova, ki so v nekaterih državah povezani z informacijskimi sistemi o raziskovalni dejavnosti SICRIS/E-CRIS, skupaj pa tvorijo mrežo COBISS.Net. V njej je danes 933 slovenskih knjižnic (od tega 650 šolskih) in 560 knjižnic iz drugih držav (od tega 24 šolskih), a je razvoj nekaterih nacionalnih sistemov že dalj časa blokiran.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
