Piše: Lucija Kavčič
Premiera filma Eksodus 1945: Naša kri je med argentinskimi Slovenci že prvi večer doživela ponovitev – dvakrat polno dvorano dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši, je v intervjuju za Demokracijo povedal argentinski Slovenec, Damian Ahlin, predsednik Slovenske kulturne akcije, vsestranski slovenski kulturni delavec in pesnik.
Gospod Ahlin, kakšne so novice Slovenske kulturne akcije v Argentini? Kaj se je v njenem okviru nazadnje dogajalo, kaj ste organizirali, morda izdali?
Leto 2026 je res posebno leto za organizacijo, ne samo zaradi svojih 72 let neutrudnega in neprekinjenega dela, temveč zaradi bogatih veselih presenečenj. Že v prvih dneh tega leta smo kot odgovor na prošnje študija Siposh kot izreden projekt oblikovali načrt predvajanja filma »Exodus1945«. To je bila glavna točka v prvi polovici leta, poleg te seveda smo izdali že dve številki poročnika »Glas SKA«, kakor je že več let običaj, smo se tudi letos srečali v Sloveniji z nekaterimi člani in prijatelji, s katerimi sooblikujemo projekte. Tokrat smo tudi bili deležni priznanja, gibanje Kultura-Natura Slovenija že od leta 2009 podeljuje nacionalna priznanja Naša Slovenija za zgledne dosežke pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in za leto 2026 med drugimi smo bili na vrsti tudi mi. V drugi polovici leta lahko omenim, da se bomo še posebno spomnili naše članice Milene Merlak ob okrogli obletnici tako njenega rojstva kot smrti. Večer bo v Buenos Airesu, obeta se možnost, da bo tudi v Sloveniji. Poleg tega imamo v mislih štiri ali pet raznolikih kulturnih večerov, izid nove številke kulturne revije »Meddobje«, poročnika »Glas SKA« in še marsikaj.
Letos je Slovenija torej dobila pomemben film Eksodus 1945 – Naša kri. Kakšni so bili vaši vtisi po ogledu filma?
Minilo je že 80 pomladi: – toliko časa je bilo treba, da je naša zgodovina postala resnična zgodba in se iz te pokazala na velikem ekranu. Kot prvo v ZDA, potem v Sloveniji in sredi marca tudi v Argentini. Za vse nas, se pravi, tisti, ki smo potomci ljudi, katerih usode so bile v filmu prikazane, ali ne, ampak se zanimamo za resnično zgodovino, smo imeli edinstveno priložnost, da to, kar smo slišali ali brali, doživeli v obliki filma. Film kot tak je izredno izdelan, zvest resnici in istočasno objektivno gledano, ne da bi se očitno dotaknil politične ideologije.
Kako je film Eksodus 1945 prišel v Argentino? Nekaj ste že omenili …
Ko se je producent studia Siposh David Siposh povezal z menoj, mi je dal vedeti, da si želi, da bi si film ogledalo čim večje število rojakov. Torej, da bi ta želja res prišla do izraza, sem predlagal, da bi film vseboval španske podnapise. In prav tako tudi reklame, brošure itd. Predlog je bil sprejet, in smo v kratkem času skupaj oblikovali vse potrebno. Tako je nastal projekt studio Siposh/ Slovenska kulturna akcija.
In kako je nato film odmeval med Slovenci v Argentini?
Premiera je že v prvem večeru doživela ponovitev – se pravi dvakrat polno dvorano dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši. In začeli smo krožiti tudi po drugih okrajih. Teden kasneje smo ga predstavili v slovenskem domu v Carapachayu, kjer je bila tudi dvojna predstavitev v nabito polni dvorani. Kot zaključek za prvo polovico leta se je peti večer dogajal v notranjosti, ne le za slovensko skupnost, temveč bolj postavljen na akademsko raven. Prostor velike dvorane katoliške argentinske univerze v Parana je bil tudi poln. Od vseh prisotnih je bil manjši del udeležencev potomcev Slovencev, drugi so bili akademiki in študenti diplomacije ali političnih ved. Poleg tega smo pred filmom organizirali predavanje s širšo obrazložitvijo okvirnega položaja in potem šele prikazali film. Po filmu je bilo na vseh predstavah videti občinstvo, ki je odhajalo iz dvoran v tihem spoštovanju, v preddverju pa se je razvil pogovor, v katerem so se lahko slišale same pozitivne in pohvalne besede.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
