Piše: P. J.
Danes bo ob 18. uri pogovorno omizje Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve na temo Med Poljčami in Čebinami, na katerem bodo sodelovali nekdanja predsednika Ustavnega sodišča RS Ernest Petrič in Peter Jambrek, sodnik na ustavnem sodišču Klemen Jaklič, nekdanji predsednik DZ Janez Podobnik ter predsednik osamosvojitvene vlade in predsednik VSO Lojze Peterle.
V ŽIVO lahko spremljate pogovor tukaj:
20:03 Peterle je v zaključku pogovornega omizja omenil, da je dragocenost slovenske osamosvojitve to, da smo to naredili po svoji volji.
19:51 Dr. Petrič: Dobro je več poslušati in malo manj govorit. Tujcem smo veliko govorili, pa premalo poslušali. Jaz sem bil takrat proti lustraciji. Motiti se je človeško. Članstvo v EU in NATO nas varuje, da ne bi zajadrali v radikalnost. Vse zahteva svoj čas, veliko dela in razmisleka.
19:43 Dr. Jaklič: Osamosvojitev smo dosegli, uresničitve svobodne demokratične družbe pa še nismo. Kako to reševati? Politika ima svojo nalogo, pa tudi sodišča. Če vam organi pregona ne bodo delovali, prav tako ne bo izpolnjen eden od podsistemov, ker bomo tako dobili t. i. selektivno pravičnost. Prav tako civilna družba.
19:41 Dr. Jambrek: Prepoved stranke Levice ustavnopravno ni možno.
19:38 Janez Podobnik: Kaj je Slovenija prinesla v EU? Slovensko ustavo.
Mislim, da moramo biti v vsej zapleteni zgodbi, optimistični in bomo stali in obstali. V levici obstajajo modri ljudje. Z njimi se moramo povezati in pogovarjati. Tako, kot imamo dve pljučni krili, dva srčna prekata, v dogovoru moramo najti rešitve.
19:32 Franci Feltrin iz občinstva spregovoril o t.i. Gabrovem šolskem sistemu, ki je kriv za to, kar se danes dogaja na tem področju.
19:27 Dr. Dimitrij Rupel: Glede na to, da je govora o Poljčah, naj povem, da so bile Poljče zelo resen in problematičen dogodek.
19:26 Peterle: Dr. Rupel je napisal knjigo Pomen osamosvojitve, ki jo priporočam v branje.
19:21 Udeleženka iz občinstva: Pri nas si še vedno ne upamo samostojno misliti.
19:20 Andrej Hoivik iz občinstva: Pri nas je stroka še iz prejšnjega sistema. Hvala Bogu, smo v EU in NATO.
19:15 Slavko Kmetič iz občinstva: Brez podpornih stebrov, kapitala, medijev ne moremo nič, demokratični blok nimamo nič. Tej Sloveniji bije zadnja ura.
19:10 Iz občinstva: Volivec odloča čustveno. Kontinuiteta se je s tem vprašanjem vseskozi ukvarjala, mi pa se s tem delom osamosvojitvenega procesa nismo dovolj ukvarjali.
19:02 Peterle: Gostje so povedali bistvene stvari s prelomom. Vprašanje vsem: Kako iz te situacije, v kateri smo? Kako bomo mladini razložili mladini razliko med Poljčami in Čebinimi. Pri nas se komunizem še vedno uvrščajo med svobodo. Potrebujemo dar razlikovanja.
18:45 Janez Podobnik: Lojze, v tvojih aktivnostih te v celoti podpiram. Za vrednote slovenske ustave gre. Prepričan sem, da je bistvo ustavnega patriotizma v tem, da družba ali nacija ponotranji ustavne vrednote. O tej temi je pred nekaj leti govoril Jan Zobec na Višarjah, ko je govoril o temi Tri Slovenije, ena identiteta.
18:33 Dr. dr. Klemen Jaklič: Za mene je ta debata o svobodni, demokratični družbi. Mi niso prva demokracija na svetu. Države pred nami so šle to pot. To pomeni ustavna sodišča, vrhovna sodišča po svetu so izdelala podrobneje razne kriterije, vsebine, ki so nujne za obstoj demokratične družbe. In ena teh vsebin je ta – prelom oziroma nasprotje totalitarnemu režimu. Z osamosvojitvijo smo prišli do tega, vsaj na deklaratorni ravni, vrata so se odprla. To pa je potrebno tudi izvršiti – to pa je proces. Ta pa potrebuje desetletja ali več.
Svobodna demokratična družba med številnimi drugimi predpogoji zahteva enotnost državljank in državljanov glede tega, da eden drugemu priznavamo osnovne človekove pravice, to je svoboda vsakega posameznika, ki je enaka svobodi drugega in pa demokratičnost – da imamo svobodne, poštene volitve, kar pa je v nasprotju s tem, da velik del državljank in državljanom daje veljavo vzorcem in osebnostim, ki so delu državljanov hudo kratile človekove pravice. Nekateri ti predstavniki, ki so hudo trpeli pod prejšnjim režimom še živijo med nami, prav tako njihovi potomci. Vse to je preblizu, da bi lahko pustili glorifikacijo osebnosti ali pa vzorcev prejšnjega sistema.
Ta dva sistema sta nezdružljiva. Zato mi je povsem razumljiva ustavna odločitev o prepovedi poimenovanja Titove ceste, ker je tukaj država tista, ki daje veljavo totalitarnim osebnostim in vzorcem.
Pri nas tega še nismo ponotranjili. Nisem več prepričan, da ta primer še velja za precedens za druge primere. To smo lahko videli v primeru občine Radenci. Prav tako smo imeli primer politične stranke in aktov politične stranke, konkretno, pokloni pred Kidričevem spomeniku. In to na državni ravni ob medijskem pompu. Odločitev ustavnega sodišča o tem je bila diametralno nasprotna z mojo.
Slišal sem stavek, češ to je bila prva sestava, ko še niso poznali ustavnega prava.
Sestava ustavnega sodišča je zato pomembna.
Želim si, da bo nekoč sestava ustavnega sodišča takšna, da bomo demokratična družba. Žal nismo niti svobodna, niti demokratična družba.
18:14 Dr. Peter Jambrek: Potrebno se je spomniti, da tisti ustavni in politični sistem, ki je vladal v Sloveniji pred aprilom 1990, je bil od tega datuma sistemsko, normativno na ustavni in politični ravni ukinjen. Ukinile so ga prve poštene pluralne volitve leta 1990, ukinila ga je je temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS, ki je bila sprejeta na podlagi plebiscita iz decembra 1990, potem je bilo vse skupaj zaokroženo s sprejetjem ustave decembra 1990. Vsa ta ustavna identiteta je bila skozi devetdeseta leta utrjevana in konkretizirana s številnimi sodbami ustavnega sodišča, ki sta jih avtorja Dovžan in Tekavec strnil v knjigo, kjer gre za več ko 100 sodb in ima naslov Temne strani slovenske pravne preteklosti v luči slovenske ustave.
Ustavno sodišče je še do nedavnega delovalo in sledilo tej logiki poskusa za trajno preprečiti za kakršnokoli soglašanje ali celo izvajanje ukrepov, ki so bili značilni za totalitarne režime. Za nas, ki smo tu iz časov osamosvajanja, se dogajajo res zanimive stvari kot so vojaške časti pri pogrebu znamenitega častilca oblasti totalitarnega sistema ali pa nastop članice vlade na proslavi ustanovitve neke totalitarne organizacije, ki je odgovorna na ozemlju RS od leta 1941 do leta 1990. So ti dogodki protiustavni?
Gre za poskus legitimiranja nekega sistema, ko Partija ni imela le oblasti, temveč tudi ves denar. Gre za vzpostavitev starega sistema, ko centralni komite uporablja tudi denar po lastni presoji.
18:07 Dr. Ernest Petrič: Preseneča me, da se na Slovenskem tako malo zavedajo, kako veličastno je obdobje osamosvojitve, ko se je prvič v tisočletni zgodovini zgodil čudež in smo doživeli osamosvojitve. Prvič smo dobili usodo v svoje roke, da sami odločamo o sebi. To se je zgodilo po naši zaslugi in zaradi okoliščin, ki so bile takrat.
Dr. Petrič se spominja časa, ko je bil predsednik ustavnega sodišča, ki je bil v tistem času uravnoteženo in odločbe o poimenovanju Titove ceste.
18:00 Lojze Peterle je pozdravil navzoče in navedel razloge za organiziranje pogovornega omizja.
