Piše: Domen Mezeg (Nova24TV.si)
Protivladni protesti v Iranu so se razširili že trinajsti zaporedni dan in predstavljajo eno najresnejših kriz za islamsko republiko v zadnjih letih. Umrlo je najmanj 45 protestnikov, med njimi osem otrok. Povod zanje so poglabljajoče se gospodarske razmere, predvsem visoka inflacija, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in nenadne podražitve hrane, ki so prizadele široke plasti prebivalstva. V nadaljevanju povzemamo aktualne informacije, zlasti iz zadnjih dveh dni.
Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj 45 protestnikov, med njimi tudi osem otrok. Protesti so zajeli več kot sto mest po vsej državi in so iz gospodarskih zahtev hitro prerasli v odkrito politično nasprotovanje režimu, pri čemer so se začeli pojavljati pozivi k koncu islamske republike in vrnitvi monarhije, poroča CNN.
Proteste so sprožili trgovci, ki veljajo za zanesljive zaveznike oblasti
Posebno simboličen pomen ima dejstvo, da so proteste sprožili bazarji oziroma trgovci, ki so zgodovinsko veljali za zanesljive zaveznike oblasti in duhovščine. Ko je centralna banka ukinila sistem ugodnejšega dostopa do ameriških dolarjev za določene uvoznike, so se stroški močno zvišali, trgovci pa so začeli zapirati prodajalne in dvigovati cene.
Ta korak je sprožil verižno reakcijo nezadovoljstva, ki se je razširila med prebivalstvo in razgalila globlje težave, kot so sistemska korupcija, neučinkovito upravljanje države ter splošna izguba zaupanja v politično vodstvo. Iranske oblasti so se na proteste odzvale z represijo in zatemnitvijo komunikacij.
Dostop do interneta in telefonskih omrežij v Teheranu in drugih mestih je bil močno omejen, kar je dodatno okrnilo svobodo izražanja in otežilo poročanje o dogajanju. V tem kontekstu je pritegnila pozornost tudi poteza družbenega omrežja X (Elona Muska), ki je pri prikazu iranske zastave uporabilo predrevolucionarno različico z motivom leva in sonca, simbolom, ki ga nekateri pripadniki iranske diaspore razumejo kot izraz nasprotovanja sedanjemu režimu.
Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike obtožil, da delujejo v interesu Združenih držav in da skušajo ugajati ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Ta je medtem večkrat javno opozoril iranske oblasti, naj ne uporabljajo smrtonosne sile proti demonstrantom, ter zagrozil z ameriškim posredovanjem, če bi se nasilje nadaljevalo, čeprav je poudaril, da to ne bi pomenilo neposredne vojaške prisotnosti na terenu.
Mednarodna skupnost je na dogajanje reagirala z zaskrbljenostjo. Voditelji Nemčije, Francije in Združenega kraljestva so obsodili nasilje nad protestniki in iranske oblasti pozvali k spoštovanju temeljnih človekovih pravic.
Režim se sooča z eksistencialnim izzivom, stanje ni dolgoročno vzdržno
Tudi Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice je opozoril na nesprejemljivost nasilja, zahteval neodvisne preiskave smrti ter izrazil skrb zaradi izklapljanja interneta, ki po njihovem mnenju spodkopava dostop do informacij in nujnih storitev. Analitiki opozarjajo, da se režim sooča z eksistencialnim izzivom.
