Piše: Lea Kalc Furlanič
Mag. Uroš Urbanija je vajeti direktorja TV Slovenija prevzel pred pol leta, do odločitve ustavnega sodišča ostaja vršilec dolžnosti. O svojem poslanstvu na TVS pravi: »Kar se mi zdi izjemno pomembno, je, da sem morda nekaj malega odprl prostor javnega diskurza. To je bila moja osnovna vizija. Odpirati vrata TVS za vse, ki želijo sodelovati, ki so relevantni sogovorci. Konec prepovedanih oseb torej, konec prepovedanih tem. Delno nam je uspelo. Seveda je pa to tek na dolge proge.«
Biografija
Mag. Uroš Urbanija je diplomiral iz novinarstva in slovenistike ter magistriral iz starejše slovenske književnosti. Najprej je bil lektor na rimski univerzi La Sapienza, nato se je zaposlil na STA, kasneje je bil odgovorni urednik MMC, pa urednik informativnih oddaj na Planetu TV, leta 2020 je prevzel mesto direktorja Ukoma. Od avgusta lani je direktor TVS.
DEMOKRACIJA: Peav danes (pogovarjala sva se prejšnji četrtek, op. av.) na ustavnem sodišču obravnavajo ustavnost novele zakona o RTVS. Kakšno je vaše mnenje o tej noveli?
Urbanija: Največja pomanjkljivost te novele je pravzaprav želja vlade Roberta Goloba, da prevzame na hitro 100-odstotni nadzor nad RTV. Gre za željo politike, kako nadzorovati javno RTV. To je predsednik vlade večkrat povedal, tudi izrazil svojo bolečino, da mu ni uspelo takoj prevzeti te hiše. Iskali so obvode. Poskušali so prek parlamentarne večine spremeniti zakon. Da so ravnali neustavno, na svojevrsten način dokazuje tudi vlada. Vlada je na US argumentirala, naj bi bilo po njihovo aktualno vodstvo RTVS zakrivilo več nepravilnosti. V parlamentarnih demokracijah se kršitev zakonov dokazuje na sodišču. Vladna večina pa se je odločila, da ne bo upoštevala slovenskega sodnega sistema, ampak bo preprosto z zakonom odstranila vse, ki so po njenem mnenju zagrešili kazniva dejanja.
DEMOKRACIJA: Če bo predlog umika novele padel na US, kaj napovedujete RTVS? In kaj, če bo US pritrdilo pobudnikom ustavne presoje?
Urbanija: V primeru, da novela obvelja, se obetajo spremembe, kot so napovedane, ki pa za RTVS niso dobre. Problem te ustanove je njena že danes kaotična ureditev. Marsikdo misli, da če si direktor TVS, lahko spreminjaš ne vem kaj, a pooblastila tako direktorja kot generalnega direktorja so relativno majhna. Imamo tudi odgovorne urednike in urednike, vsak v tej hiši upravlja s svojimi pooblastili. Problem je, da je v hiši kakršnekoli spremembe izjemno težko izvajati. Da je to res težko, se lepo vidi iz rezultatov gledanosti za zadnjih deset let. Poglejte samo oddajo Odmevi. Četudi je tej paradni oddaji že 10 let gledanost padala, nikomur ni uspelo nič spremeniti. Po novem sistemu, ko se širi vodstveni organ, je teh vodstvenih struktur še več, zato njihova odgovornost še toliko manjša, pa tudi pooblastila, kaj lahko spremeniš in česa ne, so manjša. Sistem torej, ki vodi v še večji kaos. Če pa US izvajanje novele zadrži, stvari ostajajo takšne, kot so. Ne sicer optimalne, a za obstoj demokratičnega novinarstva bistvene: aktualna vladna večina ne bo imela 100-odstotnega nadzora nad javno RTV.
DEMOKRACIJA: Ta čas je boj levih novinarskih aktivistov za »prevzem« RTVS srdit. Kako ocenjujete njihove poskuse blatenja in rušenja?
Urbanija: Včeraj smo se na svetu delavcev pogovarjali tudi o gledanosti, na kar ima aktiv novinarjev nenehne očitke, češ je slaba. A naj se vrnem k Odmevom. Veliko o tem polemizira celo Slavko Bobovnik. Povedal sem jim dva primera: Odmevi so imeli leta 2013 160.800 gledalcev, leta 2018, ko je šel Bobovnik v pokoj, pa 110.000. V petih letih so torej Odmevi pod vodenjem Bobovnika izgubili 50.000 gledalcev. Če je g. Bobovnik leta 2018 sprejel subjektivno odgovornost in zato odšel v pokoj, je naredil prav. Lani je število gledalcev Odmevov glede na leto pred tem naraslo, kar daje neko majhno upanje. Drugi evidenten primer je Dnevnik, katerega gledanost pada. Sam sem večkrat dejal, da ima Dnevnik premalo zgodb in preveč političnega aktivizma. Spomnimo se aktivističnih izpadov nekaterih voditeljev in urednikov. Če mislijo, da povprečnega gledalca zanimajo notranje peripetije, ne obvladajo osnovne novinarske obrti. Če mislijo, da gledalce zanima, ali je prispevek naročila odgovorna urednica, dnevni urednik ali pa se ga je spomnil novinar, potem je najbolje, da se znova vpišejo na FDV. Ker nekateri voditelji žal res to mislijo. Drugi problem je prikrito oglaševanje, posiljevanje gledalcev s svojim aktivizmom, tretja zadeva pa je uzurpacija programskega časa za svoje interese, kar je bil recimo vdor v studio. Če kdo meni, da so to glavne zgodbe, ki zanimajo vso državo, se krepko moti. In rezultati so vidni. Za Dnevnik me ne bi skrbelo, če bi bile zgodbe, ki jih prinaša, odlične, trenutna gledanost pa zaradi slabega desetletnega dela še vedno slaba. A ko vsak dan vidimo, da svojih zgodb praktično nimamo, pri novih zgodbah pa najpogosteje capljamo za konkurenco, potem nas mora prihodnost zelo skrbeti – kakšne so pravzaprav perspektive informativnega programa RTV? S takšnim delom so zelo slabe. In to je bolj zaskrbljivo kot slaba trenutna gledanost.
DEMOKRACIJA: Z novo odgovorno urednico informativnega programa Jadranko Rebernik ste najbrž poskusili urediti razmere …
Urbanija: Ko sem prišel na TVS, so bili name veliki pritiski, da je premalo novinarjev, da je treba ekipo pomladiti. Na tem sem intenzivno delal, dobili smo nekaj uspešnih mladih, perspektivnih novinarjev, voditeljev, urednikov, ki vnašajo v Dnevnik, Odmeve novo dinamiko. To moram pohvaliti. To je manjši poskus, kako to potapljajočo se barko spraviti nazaj v mirne vode. A je nastal problem, saj se je mogoče marsikdo počutil ogroženega. Del aktivistov, ki tako in tako ne delajo ali malo delajo, ki celo javno razglašajo, da ne delajo, in hkrati razglašajo, da bi stavkali, je izgubil vse vzvode izsiljevanja vodstva. Vsak, ki želi delati, je v tej hiši dobrodošel. A žal imamo veliko tistih, ki se delu izogibajo. Predvsem med novinarji te hiše deluje sistem, ki temelji na goljufanju, številni novinarji s svojimi pravicami izigravajo celoten sistem in ga goljufajo na tisoč in en način. Tu lahko omenim službene izhode, do katerih seveda imajo pravico. Ali pa na drugi strani tisti, ki po cele dneve sedijo na RTV, rezultatov njihovega dela pa nobenih. Prav zato je kolegij direktorja TVS pretekli teden sprejel normative za novinarje te hiše, kar je zelo pomemben dokument, saj so ga pred menoj poskušali sprejeti že zadnjih 15 let, pa nikomur ni uspelo. Sam sem dokument usklajeval z vsemi odgovornimi uredniki toliko časa, dokler ga nismo soglasno potrdili. Upam, da bo tako vsakomur jasno, kdo v tej hiši res trdo dela, kdo pravzaprav je tisti, ki dela tudi za one druge, ki jih na ekranih žal preredko vidimo.
DEMOKRACIJA: Vas stalno ponavljajoča se mantra levih aktivistov in seveda Golobove vlade, češ da je treba RTVS depolitizirati, moti, jezi?
Urbanija: Ne, me niti ne moti niti ne jezi. Gre za evidentne floskule, neumnosti, ki ne pijejo vode. Kaj pravzaprav pomeni depolitizacija? Da bodo ukinili informativni program? Da o politiki ne bomo poročali? Če je to želja, naj spremenijo zakon tam, kjer piše, da smo dolžni poročati o najpomembnejših političnih dogodkih. To bi bila neke vrste depolitizacija. Saj imamo segmente programa, ki so popolnoma depolitizirani, kjer politika nima vstopa, recimo glasbene oddaje, koncerti, Ema. A že v razvedrilnem programu se kažejo znaki politike. Primer je oddaja Kaj dogaja. V njej se o politiki poroča na satiričen način. Ali je želja Golobove vlade, da depolitiziramo celo satirične oddaje? Da vrhunskemu ustvarjalcu, kot je Tilen Artač, prepovemo satiro? Na račun politike? To je tisto, kar skrbi, ko govorimo o napovedih vlade, da bi ta zavod depolitizirala. Kaj bo ostalo? Nekaj glasbenih oddaj, kulturnih, saj druge so tako ali drugače povezane tudi s politiko.
DEMOKRACIJA: Če smo še mi nekoliko satirično politični: v bistvu pod krinko depolitizacije želijo zamenjati vodstvo, ki je mandat dobilo pod Janševo vlado …
Urbanija: Pravzaprav želijo 100-odstotno s svojimi kadri prevzeti RTVS. A to ni depolitizacija. To pravzaprav pomeni uzurpacijo. Uzurpacijo te hiše na na pol demokratičen način s strani vladajočih.
DEMOKRACIJA: Kako se počutite, ko vas zaposleni na TV Slovenija »napadajo«, npr. voditeljica Jasmina Jamnik zaradi svoje zahteve po delu od doma, Igor Bergant, češ da ste mu prepovedali posneti spot o Planici, itd.?
Urbanija: Tukaj naj opozorim na standarde BBC. Ne predstavljam si, da bi voditelj na BBC dan na dan ali pa zelo pogosto na svojem tviter profilu objavljal evidentne laži. Verjeli ali ne, to je tudi eden od razlogov, zakaj gledanost pada. Kdo bo namreč gledal voditelja osrednjih informativnih oddaj, ki bi sicer moral biti avtoriteta, zaupanja vredna in verodostojna oseba, ko podaja informacije? Pri nas pa se nekateri voditelji Dnevnika s svojimi lažmi namensko želijo profilirati kot nekdo, ki mu ne moreš zaupati, kot nekdo, p čigar besedah vnaprej dvomiš. Skoraj bizarno se zdi, da voditelj na družbenih omrežjih vsak dan dokazuje, da je pripravljen objaviti katerokoli laž za diskreditacijo nekoga, s katerim se mogoče ne strinja. Zato sem kot direktor jasno dejal, da bom vsakič, ko bo objavljena laž, objavil eno resnico o RTV. Zato sem objavil nenavadne želje voditeljice po delu od doma. Ne predstavljam si namreč, kako bi lahko voditelj Dnevnika delal od doma. Razen če postavimo kamere v dnevni sobi ali pa v kuhinji s kuhinjskim priborom v ozadju. Ampak to ni Dnevnik. Še v izrednih razmerah ne. Nobenemu drugemu voditelju ni prišlo niti na misel, da bi me prosil za delo od doma. Razen enemu. Tako da so to absurdi, ki mejijo že na norosti na RTVS.
DEMOKRACIJA: Med očitki zdajšnjemu vodstvu TVS je tudi, naj bi bila gledanost informativnih oddaj padla. Ali to drži? Kakšna je resnica o gledanosti posamičnih oddaj oz. vrst oddaj ali programov?
Urbanija: O padcu gledanosti Odmevov v preteklosti sem pojasnil na primeru Bobovnik. Tudi to, da se je zdaj trend gledanosti obrnil navzgor. Trdo delamo, da se obrne tudi gledanost Dnevnika. Najprej pričakujem dosledno vztrajanje pri standardih. In da bodo za vse veljali enaki kriteriji poročanja. Jasen primer slednjih je poročanje o shodih: spomnimo, kako jih je naša TV pokrila, ko jih je organiziral Jaša Jenull, in kako, ko je shod organiziral Pavel Rupar. To za gledalce ni dobro. Včasih celo rečem, da bi mi morali gledalcem plačati za to, kar jim ponujamo. So pa seveda tudi svetle izjeme, denimo oddaja Tarča, ki je v letu 2022 povečala gledanost. Enako oddaja Utrip. Naročil sem analizo oddaj glede na avtorje, trije so dosegli izjemno odmevnost v javnosti, tudi z visokim številom ogledov na spletu. Ena je Mojca Šetinc Pašek, ki je, preden je šla v politiko, naredila en Utrip z izjemno odmevnostjo, poleg nje pa še Jože Možina in Igor Pirkovič. To so zgledi, da se da, da se ne more noben novinar, urednik izgovarjati na zunanje okoliščine, ampak samo ponižno sprejemati lastno odgovornost za slabe izdelke.
DEMOKRACIJA: Če se je gledanost povečala, čemu to pripisujete oz. kaj ste vi storili, da je tako?
Urbanija: Pri gledanosti oddaje je zelo pomembno, kako je umeščena. Mogoče ste opazili, da smo uvedli spremembo sistema napovednikov, oglaševanja, promocije med posameznimi oddajami. V zadnjega pol leta smo ekstremno veliko delali na notranji promociji posameznih oddaj. Upam si trditi, da tudi to pomaga h gledanosti.
DEMOKRACIJA: Veliko negativnega odziva je bila deležna nova oddaja Panorama. Kdo je pravzaprav njen avtor in zakaj, menite, je tak kamen spotike?
Urbanija: Dejstvo je, da je v tej hiši kamen spotike karkoli, tako da je težko doseči zdravorazumsko debato. Razlog za uvedbo Panorame je bil, da je drugi program TVS slabo izkoriščen. Ljudje ga poznajo kot športni program, zato je najbolj gledan ob predvajanju športnih vsebin, sicer je bila njegova gledanost zanemarljiva. Iz tega se je porodila želja in poskus, da se za SLO 2 vzpostavi stabilna programska shema. Prvi korak k uresničevanju te sheme je bila oddaja Panorama. Vsak kanal pravzaprav mora imeti informativno oddajo, če želi biti prepoznaven, resen. Letos smo nadaljevali s tem trendom in umestili v načrt še druge oddaje, predvsem v terminu med 20. in 22. uro. Sicer je gledanost oddaj v veliki meri odvisna od vstopnih podatkov: od števila gledalcev oddaje pred njo. Tak primer je oddaja kviz Vem, ki jo predvajamo pred Dnevnikom, je naša najbolj gledana oddaja, vendar vseeno Dnevnik za njo izgubi veliko gledalcev. Tu se poraja vprašanje, koliko bi jih sploh dobil, če bi začeli iz nič gledalci na štartu. Vstopni podatki so torej pomemben dejavnik pri televizijskih oddajah in isto se je pokazalo pri Panorami. Če so bili športni dogodki na sporedu pred njo, je bila izjemno gledana.
DEMOKRACIJA: Kako in kdo na TVS preverja obseg dela novinarjev in urednikov? Ker nekatere novinarje res zelo redko vidimo na zaslonih …
Urbanija: Sam imam težavo, da pol novinarjev ne poznam. Kaj želim s tem povedati? Da pravzaprav ne vem, kaj delajo, saj jih na zaslonih ni. Točno do včeraj ni bilo nobenih normativov, razen pogoja, da morajo oddelati 176 ur na mesec. To sem želel urediti. Naj dodam, da je prav na novinarskem področju prihajalo do ekstremno veliko goljufij. Nekateri namreč sistem izkoriščajo tako, da se zjutraj prijavijo, potem gredo za več ur ven, češ da gre za službeni izhod, ob koncu delovnika se spet prikažejo. Tako jim teče delovni čas, a se zanje sploh ne ve, kaj pravzaprav delajo. Drugi pa naj bi imeli viške ur, zato dobivam prošnje za plačilo nadur ali koriščenje prostih ur, in to seveda ob petkih. Takih goljufij je po moje še precej več. Katerokoli tako zgodbo odprem, je zelo groteskna. Prav zato sem na kolegiju sprožil razpravo, kaj pravzaprav bi novinar moral narediti poleg tega, da je pač 176 ur na mesec v službi. In smo sprejeli normative. Kakšne so obveznosti, kaj se minimalno pričakuje od njih itd. Verjamem, da bo glede teh normativov še veliko polemik, ampak so vsaj neka osnova. Izkazalo se je namreč, da nekateri novinarji garajo, presegajo vse normative, celo dvakrat, drugi pa teh normativov ne dosežejo niti za teden dni dela. Upam, da bodo novi normativi koristno merilo tudi za urednike.
DEMOKRACIJA: Za zagrizene kritike TVS pod vodenjem vas in gospoda Graha je bil pretresljiv »uvoz« dveh voditeljev – Luke Svetine z Nova24TV in Valentine Plaskan s Planeta TV. Čemu pripisujete tako grob odziv njunih kolegov?
Urbanija: V informativnem programu vlada sovraštvo, ki ga težko srečaš v katerem koli drugem delu RTV. Najprej so kričali, da potrebujemo novih moči, potem pa so do novih sodelavcev pokazali neverjetno količino sovraštva, tudi izločanje, diskriminacijo, poniževanje itd. Voditelj Sašo Kranjc ni želel z imenom in priimkom predati besede novim voditeljem. Da ne omenjam žalitev in poniževanj, ki so si jih privoščili na družbenih omrežjih. S takim obnašanjem, z nepoznavanjem osnovnih norm si nekateri res ne zaslužijo službe na RTV oz. da jih plačujejo vsi davkoplačevalci. Kot direktor TVS sem sicer sprožil kar nekaj postopkov, številne sem prijavil pooblaščenki za mobing, nekatere tudi na policijo.
DEMOKRACIJA: Zakaj obstajajo kar velike razlike v plačnih razredih med novinarji in uredniki ter tehničnim osebjem?
Urbanija: V zadnjih petnajstih letih se je število novinarjev radikalno povečalo. Zakaj? Ker so bili vedno najglasnejši in so neetično izrabljali svoj dostop do programa. Tudi sam, ko sem prišel in poslušal ta vik in krik, da novinarjev ni, sem mislil, da je to resnica. Vendar se je izkazalo, da ni tako. Da je število novinarjev zraslo vsaj za tretjino. Tudi plače novinarjev so neprimerno boljše od plač enako izobraženih v tehničnem delu zaposlenih. Žal so slednji, četudi trdo delajo, v senci prvih oz. se ne opazijo. Opazi se samo tistih nekaj aktivistov, ki kričijo pred hišo, da so jim kršene pravice. Ne vem sicer katere. Razen da želijo v tem trenutku zamenjati vodstvo, jim ni kršena nobena pravica. Njihova stavka ni boj za pravice delavcev, ampak boj za lastne privilegije.
DEMOKRACIJA: Izredno razklano javno mnenje je povzročila Možinova oddaja Intervju z direktorjem in voditeljem Nova24TV Borisom Tomašičem. Pa tudi nekatere oddaje Vide Petrovčič. Zakaj tako negativen, domala sovražen odziv?
Urbanija: Mislim, da ljudje niso tako razklani, kot so razklani ali pa sovražno razpoloženi drug do drugega novinarji. Edina moja želja je, da prostor javne RTV še odpiramo za vse, in upam, da bo vsak dan manj takih, ki imajo prepoved vstopa na RTV, prepoved gostovanja v oddajah. In da bo vsak dan manj prepovedanih tem. Ker javna RTV je od vseh. Vsi jo plačujemo, zato imajo vsi pravico sodelovati v tej javni razpravi. Res pa je, da te logike nekateri na RTVS ne razumejo. Nekateri imajo večvrednostni kompleks in mislijo, da le oni lahko razsojajo, kdo sme na naši RTV govoriti in kdo ne. Nekateri se obnašajo huje kot na komercialnih televizijah, kjer se ve, kdo je lastnik, ki ima zadnjo besedo. Tukaj bi morali imeti zadnjo besedo ljudje, ki RTV plačujejo. Javno RTV plačujeta tako Jenull kot Tomašič, oba imata pravico tu sodelovati.
DEMOKRACIJA: Uspelo vam je pridobiti pravice za predvajanje olimpijskih iger. Pred tem je bilo veliko negodovanja, ker RTVS ni predvajala svetovnega košarkarskega prvenstva. So vas morda zdaj vendarle pohvalili?
Urbanija: Ne, niti nisem pričakoval. Je pa vzorec vedno enak: kar je dobro, ni zasluga direktorja, za kar je slabo, je kriv direktor. Če dobiš pravice, ni zasluga direktorja, če jih ne dobiš, je kriv direktor. Pravice na področju športa se zelo spreminjajo, nacionalne televizije, ne samo naša, tudi drugih držav, se soočajo s podobnimi težavami. Pravice se ne dajo, ne delijo več glede na države, ampak celo na regije, na primer za celoten Balkan; tako lahko le nekdo, ki ima televizijske postaje po vsem Balkanu, konkurira in kupi te pravice. Zato z obžalovanjem ugotavljamo, da je vse teže priti do teh pravic. In seveda smo ponosni, da smo jih dobili za olimpijske igre, ki nas čakajo v naslednjih letih.
DEMOKRACIJA: Če bi sedaj potegnili črto pod vašim delom na nacionalni televiziji, kaj bi izpostavili? In kaj bi še želeli uresničiti?
Urbanija: Kar se mi zdi izjemno pomembno, je, da sem morda nekaj malega odprl prostor javnega diskurza. To je bila moja osnovna vizija. Odpirati vrata RTVS za vse, ki želijo sodelovati, ki so relevantni sogovorci, torej konec prepovedanih oseb, konec prepovedanih tem. Delno nam je uspelo. Seveda je pa to tek na dolge proge. Vsak dan znova se je treba boriti.
DEMOKRACIJA: Kaj v programskem smislu še potrebuje slovenska javna televizija, da bi jo lahko vehementno pojmovali za sodoben, svoboden in pluralen medij demokratične Evropske unije 21. stoletja?
Urbanija: Predvsem potrebuje novinarje, ki ne pristajajo na čredni nagon. Ne pristajajo torej na to, da morajo misliti, kot mislijo vsi drugi v čredi, ampak vsak dogodek ocenjujejo s svojimi pogledi, stališči. Se do vsakega dogajanja opredeljujejo individualno, ne pa kot čreda. No, na naši televiziji imamo problem črednega nagona. Sam sem se že večkrat spraševal, zakaj tako stanje prav med novinarji na RTV, zakaj nihče ni sposoben stopiti iz te črede ali le redko kdo. In vendar, ko imamo sestanke s posamezniki, se pogovarjamo, iščemo rešitve, jih ni strah, dobro funkcionirajo. A kakor hitro stopijo v čredo, so, kot da bi izgubili zdravorazumsko razsodnost. To pa ni novinarska drža. Eni od urednic, ki je klonila pod pritiski sodelavcev, sem rekel, da je odlika novinarja pogum, odlika urednika pa je, da je dvakrat toliko pogumen. Če se bojiš, potem nisi ne za novinarja, še manj za urednika.
Opomba: intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.
