Piše: Vida Kocjan
Poslanec SDS Rado Gladek je član več parlamentarnih odborov in novoustanovljene parlamentarne komisije za ugotavljanje poslovanja Gen-I. Zato je tudi naš pogovor potekal v tej smeri. Gladek pravi: »Minister Boštjančič se počuti nedotakljivega, posledično se obnaša arogantno, vendar menim, da bo ga ta aroganca in način razmišljanja, da mu je vse dovoljeno, kmalu stala ministrskega položaja.«
Rado Gladek je bil za poslanca izvoljen v volilnem okraju Domžale. Prihaja iz Trzina, po izobrazbi je diplomirani ekonomist. V Trzinu si je ustvaril dom in družino, pa tudi samostojno poslovno pot. Je načelen, za dosego ciljev raje izbere trud kot udobje bližnjic. Prepričan je, da klen karakter poslancu pri zavzemanju za druge lahko le koristi.
V državnem zboru je podpredsednik odbora za finance in član dveh odborov, za gospodarstvo in za zadeve Evropske unije. Je tudi podpredsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega izčrpavanja podjetij Gen-I in Star Solar v povezavi s stranko Gibanje Svoboda.
V državnem zboru je na zahtevo poslanske skupine SDS potekala nujna seja odbora za finance, katerega podpredsednik ste. Obravnavali ste vprašanja odgovornosti ministra za finance Klemena Boštjančiča. Kaj je bil razlog, da ste se odločili za ta sklic?
Pri aferi Litijska se namenoma pozablja na odgovornost ministra za finance Klemena Boštjančiča. Minister za finance je prvi, ki je odgovoren za transparentno in zakonito porabo davkoplačevalskega denarja. Zelo nenavadno je, da je bil denar za nakup podrtje na Litijski zagotovljen v tako kratkem času in med božično-novoletnimi prazniki. Po naših informacijah je bilo vse do sredine decembra 2023 stališče ministrstva za finance, da se ne zagotovijo sredstva za nakup stavbe na Litijski, nato pa je minister čez noč spremenil odločitev in zagotovil sredstva iz proračunske rezerve. Na tem mestu je treba pojasniti, da se sredstva proračunske rezerve lahko porabijo izključno za nepredvidene namene, pri tem pa je takratna ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan zatrjevala, da so aktivnosti za nakup potekale že od sredine leta 2023, kar so jasno pokazale ugotovitve revizijskega poročila Računskega sodišča RS.
Minister za finance se glede Litijske še vedno izogiba odgovornosti. Dejstvo je, da je aktivno sodeloval pri zagotovitvi sredstev in teh brez njegove privolitve ne bi bilo. Po naših informacijah je tik pred formalno potrditvijo nakupa potekal sestanek na ministrstvu za finance, ki so se ga udeležili tako minister za finance in danes že nekdanja ministrica za pravosodje kot njuni tesni sodelavci.
Povsem jasno je, da je pri nakupu Litijske prišlo do netransparentnosti, nepravilnosti in tudi nezakonitosti. Na seji odbora za finance, ki je potekala na zahtevo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, je minister za finance izjavil: »In zdaj, če se vrnem na Litijsko in računalnike, absolutno mislim, da je bilo vse narobe z Litijsko. Katastrofa. Jaz sam, mislim, da je zadaj organiziran kriminal, ker tega ne more en človek izpeljati.« Minister za finance je torej z zelo težkimi besedami ocenil dogajanje pri nakupu Litijske in glede na to, da je imel pri tem ključno vlogo, je dejansko on, če se izrazim po njegovo, del tega organiziranega kriminala. V zvezi z nakupom Litijske so bile opravljene vsaj tri revizije in v interesu javnosti bi bilo, da se poročila vseh treh revizij javno objavijo.
Koalicija je ministra podprla, Boštjančič je deloval arogantno. Vas je to presenetilo?
Nobeno presenečenje ni, da poslanci Gibanja Svoboda podpirajo svojega ministra, podpredsednika vlade in podpredsednika Gibanja Svoboda. Bolj preseneča drža koalicijskih poslancev iz vrst Socialnih demokratov in Levice, ki očitno ne zmorejo javno izpostaviti nepravilnosti, čeprav se jih očitno zavedajo in jih brez težav izražajo po parlamentarnih kuloarjih.
Naj poudarim, da so poslanci koalicije že večkrat zagovarjali svoje ministre in nato čez noč spremenili svoje mnenje. Zadnji primer je tudi ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki je preživela prvo interpelacijo z glasovi koalicijskih poslancev kljub že takrat znanim obremenilnim dejstvom glede njenega slabega dela in nakupa 13.000 računalnikov, katerih velik del še vedno leži v skladišču.
Minister Boštjančič se počuti nedotakljivega, posledično se obnaša arogantno, vendar menim, da bo ga ta aroganca in način razmišljanja, da mu je vse dovoljeno, kmalu stala ministrskega položaja.
Kako je mogoče, da koalicija ne upošteva več niti izsledkov računskega sodišča?
Koalicija in vlada sta že večkrat v času mandata dokazali, da ne spoštujeta neodvisnih institucij, po drugi strani pa imajo predstavniki vlade in koalicije polna usta besed glede spoštovanja pravne države. Mislim, da bo kmalu že vsem jasno, da koalicija govori eno, dela pa drugo.
Skrbi me, da imamo ministra za finance, ki izjavi, da so ugotovljene nepravilnosti stvar interpretacije. Gre za ugotovitve Računskega sodišča RS, ki je po Ustavi Republike Slovenije najvišji nadzorni organ državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. Ugotovitve so jasne: ministrstvo za finance je ravnalno nezakonito pri prerazporejanju sredstev iz proračunske rezerve za nakup podrtije na Litijski.
Vlada je Slovenijo prejšnji teden zadolžila za dodatnih 1,5 milijarde evrov, bliža pa se nam konec sedanjega ekonomskega cikla in recesija. Kako to ocenjujete, kam mečejo denar?
Ključno pri tem je, za kaj se zadolžujemo in kako bomo dolg vrnili. Že rekordno visok proračun za leto 2024 se bo v letu 2025 povišal na odhodkovni strani še za dodatnih 1,6 milijarde evrov oziroma za 8 odstotkov. Dnevno pa lahko spremljamo novice o težavah nekonkurenčnosti evropskega gospodarstva, ki že kaže vpliv na slovensko gospodarstvo, saj je UMAR že znižal napoved gospodarske rasti za leto 2024, in sicer z 2,4 na 1,5 odstotka. V takšnih časih je treba biti še posebej previden pri načrtovanju proračunske porabe in pri dodatnem zadolževanju. Upam, da bo davkoplačevalski denar porabljen transparentno in v korist ljudi ter gospodarstva in ne za dodatno financiranje spornih nakupov, kot sta bila npr. podrtija na Litijski in 13.000 računalnikov, in za financiranje nekaterih nevladnih organizacij.
V petek naj bi bili obravnavali interpelacijo zoper Emilijo Stojmenovo Duh. Lahko poveste kaj več podrobnosti, kaj se je dogajalo v ozadju, po hodnikih, so bile kakšne napetosti?
Ministrica Emilija Stojmenova Duh je že osma ministrica te vlade, ki je odstopila, in peta ministrica, ki je odstopila na podlagi vložene ali napovedane interpelacije Slovenske demokratske stranke. Očitno imajo naše ugotovitve težo. Najbolje za Slovenijo pa bi bilo, da odstopi celotna vlada z Robertom Golobom na čelu.
Kljub obljubam o številnih reformah, kjer bo zdravstvo prioriteta, se ne zgodi nič. Kako to komentirate?
V poslanski skupini večkrat rečemo, da je bolje, da vlada in koalicija ne bi delali, saj je tisto, kar naredita, navadno v veliki meri slabo za državljane. A dejstvo je, da neizpolnjene obljube kažejo predvsem na to, da koalicija ne zna in ne zmore, vladna ekipa, ki bi morala biti operativna, pa je daleč od tega.
Kar pa zadeva zdravstvo. Najprej je predsednik vlade obljubil reformo, potem je dejal, da ne bo več obljubljal, ampak bo samo še delali, kasneje pa je spet obljubil, in to kar revolucijo. Bilo bi smešno, če ne bi šlo za vrednoto, ki ljudem pomeni največ, to pa je zdravje. Žalostno, predvsem pa nesprejemljivo je, da celotna koalicija že dve leti in pol državljane zavaja, kako rešuje slovensko zdravstvo, v resnici pa krizo samo poglablja. Dejstva so naslednja: koalicija raje posluša in se sestaja z uličnimi zabavljači in samooklicanimi strokovnjaki za zdravstvo, priča smo neverjetni privatizaciji zasebnega zdravstva in hudi razgradnji javnega zdravstva, zdravniki stavkajo že deveti mesec, koalicija je zdravnika naredila za državnega sovražnika, državljani so namesto prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dobili nov davek oziroma obvezni zdravstveni prispevek, ustavno zagotovljena pravica do zdravstvenega varstva je ogrožena kot še nikoli doslej, čakalne dobe so najdaljše v zgodovini, še nikoli ni bilo toliko državljanov brez osebnega zdravnika, kot jih je danes, oddelki v bolnišnicah se zaradi neustreznih razmer ali pomanjkanja kadra zapirajo.
Akcija, ki so se je lotili sedaj, s katero naj bi slovenski zdravstveni sistem rešili z ločitvijo javnega in zasebnega, je samo PR akcija in populizem za pridobivanje podpore ljudi. Žal pa bodo z njeno morebitno uresničitvijo porušili še tisto, kar sedaj dobro deluje. Čeprav se vedno znova sklicujejo na stroko, jim slednja danes jasno sporoča, da to ni prava pot, pa je ne poslušajo.
Edina stvar, kjer jim uspeva, so obljube, so davki. Kako je s tem?
Vlada je brez treznega premisleka spremenila zakon o dohodni, ki je bil sprejet v času prejšnje vlade Janeza Janše in s tem znižala neto plače. Po izračunih spletnega portala Finance bi zaposleni s povprečno plačo dobil pod Janšo 664 evrov neto več na leto, to je okoli 55 evrov na mesec. Danes bi bila razlika zaradi rasti plač še večja, tudi plačni razredi in olajšave bi se avtomatično usklajevali z inflacijo, in to že dve leti. Namesto tega pa bo v letu 2025 povprečni Slovenec, če ni iz javnega sektorja, zaradi potez vlade dobil samo 9,4 evra na mesec več kot letos.
Vlada Roberta Goloba ni pripravila napovedane celovite davčne reforme, ki bi razbremenila delo in bila v spodbudo zaposlenim in gospodarstvu. Na mizi imajo samo nepremišljene in necelovite davčne spremembe, ki niso v korist ljudi in gospodarstva. Predstavniki gospodarstva so zaradi tega tudi zapustili strateški svet za davke, ki je deloval pod okriljem ministrstva za finance. Po drugi strani pa je vlada z lahkoto dodatno obremenila gospodarstvo s povišanjem davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov in uvedla nov davek oz. prispevek za dolgotrajno oskrbo in nov davek oz. prispevek za obvezno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Ste tudi podpredsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetij Gen-I in Star Solar, financiranja stranke Gibanje Svoboda itd. Komisija kar ne zaživi. Kaj se dogaja?
Kot je znano, so preiskovalno komisijo, ki naj bi preiskovala financiranje stranke Gibanje Svoboda, nezakonito ugrabili poslanci koalicije. Tomaž Lah še vedno predseduje preiskovalni komisiji, čeprav je na seznamu prič in bi po zakonu in poslovniku moral biti izločen iz komisije. Poskus ustanovitve druge preiskovalne komisije pa nezakonito preprečuje predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Iz tega jasno izhaja, da se koalicija, predvsem Gibanje Svoboda, boji ugotovitev preiskovalnih komisij, zato jih že v začetni fazi blokira ali onemogoča njihovo ustanovitev. Če ne bi bilo nič narobe, menim, da tega ne bi delali. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo izkoristili vsa pravna sredstva, a kot sem že omenil, je pravna država za to koalicijo samo mrtva črka na papirju.
Ste član odbora za zadeve Evropske unije. Kako je bilo s potrjevanjem kandidata in kandidatke? Kaj vas je najbolj presenetilo?
Celoten izbor kandidata oz. kandidatke za izbor evropskega komisarja se je izkazal za sramoto in okrnil ugled Slovenije v Evropski uniji. Pri celoti sagi me je presenetila hitra napoved Tomaža Vesela za evropskega komisarja v času, ko še niso bili znani niti rezultati evropskih volitev niti to, kdo bo vodil Evropsko komisijo. Nadalje me je presenetil tudi njegov odstop in hipna sprememba mnenj celotne koalicije glede primernosti kandidata ter seveda tudi ime nove kandidatke, ki je izstopila iz Gibanja Svoboda in ob izstopu dejala: »To ni več moja stranka.« Sedaj pa je očitno zaradi finančno mamljive pozicije poteptala svoja načela. Prav tako pa kandidatko Marto Kos bremeni veliko zgodb iz preteklosti.
Kako pa ocenjujete vodenje državnega zbora?
Predsednica državnega zbora bi morala biti prva med enakimi, vendar nima sposobnosti enake obravnave za vse poslanske skupine državnega zbora, kar se jasno izkazuje praktično na vseh sejah. Postavlja se tudi nad Poslovnik državnega zbora in pravo interpretira izključno v korist vladne koalicije. Menim, da se niti v prihodnje ne bo nič spremenilo, saj o zamenjavi odloča koalicija, v opoziciji pa imamo pri tem zvezane roke.