Piše: Petra Janša
O delu Društva sodnikov porotnikov Slovenije, kakšne pogoje morajo izpolnjevati in kakšno znanje je potrebno, da nekdo postane sodnik porotnik, koliko sodnikov porotnikov imamo v Sloveniji, kako se sestavljajo senati in kdo jih sestavlja, koliko lahko sodniki porotniki sodelujejo med samim sojenjem, se sodniki porotniki v sodnih dvoranah počutijo neodvisni, pa tudi o tem, s katerimi pravosodnimi institucijami sodeluje omenjeno društvo in pred kakšne izzive so postavljeni, smo se pogovarjali s predsednikom Društva sodnikov porotnikov Petrom Hartmanom.
Peter Hartman se je rodil materi Mariji in očetu Jožefu leta 1960 v Slovenj Gradcu kot kmečki sin. Po končanem šolanju je začel svojo poklicno pot v Železarni Ravne, kjer je delal v oddelku kontrole kakovosti (OTK). Verjame v pogumno ljudstvo, zdravo kmečko pamet, strokovno znanje, inovacije, spoštovanje tradicije in pomen narave. Njegovi vzorniki so družina, ljudstvo, boginja resnice pravice in kozmičnega reda Maat, ki je simbol Društva sodnikov porotnikov Slovenije, Yĕhošūa, Socrates ter odvetnik in pesnik France Prešeren. Hartmanova povezava s pravosodjem se je začela leta 2020, ko je bil izvoljen za sodnika porotnika na Okrožnem sodišču Slovenj Gradec. V tem prvem mandatu je Peter Hartman spoznal kompleksnost sodnih postopkov, odgovornost odločitev in pomen nepristranskega sodelovanja v senatih. Leta 2024 je skupaj s somišljeniki ustanovil DSPS in postal njegov prvi predsednik. Pod njegovim vodstvom je DSPS organiziralo prvo strokovno izobraževanje za sodnike porotnike v zgodovini samostojne Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje in s Centrom za izobraževanje v pravosodju.
Gospod Peter Hartman, ste predsednik Društva sodnikov porotnikov Slovenije. Zakaj je bilo društvo sploh ustanovljeno?
Društvo smo ustanovili na mojo pobudo pred dobrim letom, to je maja 2024, prav zato, ker je bilo stanje na področju prisedniškega sodnega sistema – sodnikov porotnikov v Sloveniji nevzdržno in sistemsko spregledano. Združujemo vse sodnike porotnike in porotnice v Republiki Sloveniji.
Preden nadaljujeva intervju, bi vam rad predstavil boginjo Maat – simbol Društva sodnikov porotnikov Slovenije. Maat je v staroegipčanski mitologiji boginja resnice in pravice ter kozmičnega reda. Njen oče je bil sončni bog Ra, bila je sestra vladajočega kralja, čigar dolžnost je bila, da skrbi zanjo oziroma skrbi za red in harmonijo. Upodabljali so jo s krili in peresom ali z ankom (staroegipčanskim hieroglifom za besedo življenje, op .p.) ter žezlom, kot žensko v rdeči obleki, podobno Izidi, Hator in Neftis. Če se Maat ne bi upoštevala, bi se vse porušilo, družba bi razpadla, naravni pojavi bi bili porušeni. V vsaki okoliščini je najpomembnejša Maat. Na dan sodbe so srce umrlega položili na tehtnico, za protiutež je bilo pero boginje Maat. Srce je prinesel Anubis. Tot kot bog modrosti je zapisal rezultat. Hor je dobro dušo odpeljal do Ozirisa, gospodarja raja, tisti, ki so kršili 42 zakonitosti boginje Maat, pa so bili pogubljeni.
Zakaj torej je bilo društvo ustanovljeno?
Društvo sodnikov porotnikov Slovenije (DSPS) je bilo ustanovljeno tudi zaradi problema celotnega slovenskega sodstva, kjer ugotavljamo, da problem sodstva ni toliko formalni pravni okvir – hardware, glavni problem je personalna struktura, prevladujoč sodniški habitat – software.
Ustanovitev društva ni bila stvar ambicije, temveč nuje. V zadnjih 34 letih se je pokazalo, da se sodniki porotniki v sodnem sistemu prepogosto znajdejo kot pasivni opazovalci. V Sloveniji ima oblast ljudstvo, pravi 3. člen Ustave RS. Ljudstvo sodeluje prek sodnikov porotnikov na sodnih obravnavah, sodniki porotniki moramo za ljudstvo izvajati pravično, neodvisno in nepristransko sodno oblast. Če je ta element spregledan, je spregledan del sodne oblasti. In to je bil glavni razlog, da smo sodniki porotniki po vsej Sloveniji stopili skupaj in ustanovili svoje društvo.
Saj ne da si želim, pa vseeno, kakšne pogoje bi morala izpolnjevati in kakšno znanje je potrebno, da bi postala sodnica porotnica, in kakšne bi bile moje naloge?
Sodnik porotnik lahko postane vsak državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil 30 let starosti, govori slovensko, je osebnostno zrel, nekaznovan (mišljena je nekaznovanost, ki se preganja po uradni dolžnosti) in dovolj zanesljiva oseba, da ji je mogoče zaupati sodelovanje pri izvajanju sodne oblasti. Vaše naloge bi bile popolnoma enake poklicnemu sodniku, odločali bi o pravnih in stvarnih vprašanjih v sodnem senatu, sodnika porotnika bi lahko preglasila poklicnega sodnika, če bi mislila, da poklicni sodniki nimajo prav.
Koliko sodnikov porotnikov sploh imamo v Sloveniji?
V Sloveniji je število sodnikov porotnikov precej visoko – okrog 2150, potrebujemo pa jih približno polovico manj.
Sodniki porotniki sodite v senatih tako v kazenskih postopkih kot v postopkih pred socialnim sodiščem in delovnimi sodišči. Kdo in kako vam dodeljujejo primere?
Dodeljevanje primerov sodnikom porotnikom je v Sloveniji v celoti v pristojnosti okrožnih in delovnih sodišč, natančneje predsednikov sodišč – to je nepravično. V praksi pa žal ugotavljamo precejšnja odstopanja. DSPS predlaga rešitev, da zakonite sodne senate sestavlja umetna inteligenca.
Kot novinarka sem na sodišču spremljala več odmevnih primerov, med njimi eno najbolj razvpitih sojenj v zadevi Novič. Imeli smo kar tri sojenja, prvega je sodila sodnica posameznica, v dveh vnovičnih sojenjih pa sta sodila senata. Glede na višino predlagane kazni bi dr. Noviču moral tudi v prvem sojenju soditi senat. Kako to, da ni bilo tako?
V zadevi, ki jo omenjate, se kot DSPS ne moremo in ne smemo opredeljevati do same vsebine postopka ali pravilnosti sodnih odločitev, za to je v Sloveniji odgovoren Sodni svet. Lahko pa komentiramo sistemski okvir, ki določa, kdaj mora sojenje potekati pred poklicnim sodnikom posameznikom in kdaj pred senatom, v katerem sodelujejo tudi sodniki porotniki – predstavniki ljudstva. Preden odgovorim na to vprašanje v celoti, bom na kratko predstavil, kaj je to kazenski postopek, ki je zapisan v zakonu o kazenskem postopku (ZKP), tu velja preiskovalno načelo. »Kazenski postopek je urejen sistem korakov, s katerimi država ugotavlja resnico in zagotavlja pravično odločanje ob sočasnem varstvu pravic vseh udeležencev.« S tem sistemom korakov kazenskega postopka ni nič narobe, problem pa nastane, ko nekdo iz notranjosti ali zunanjosti sistema želi vplivati na to, da se ta postopek ne more odvijati po pravilih, ki so zapisana v ZKP, zato v DSPS predlagamo rešitev, da v ta sistem korakov kazenskega postopka vstavimo varovalko – predkazenskega porotnika. V zadevi Novič, ko je bil opravljen pripravljalni narok, so stranke predlagale, da sodi samo poklicni sodnik, kasneje, po razveljavitvah sodb, pa so stranke zahtevale, da sodi senat. V slovenskem kazenskem postopku o tem odloča zakon, natančneje 385. f člen ZKP, ki določa, da se obdolženec lahko odloči ali se bo zagovarjal pred senatom ali samo pred poklicnim sodnikom. Ob tem DSPS predlaga v 385. f členu ZKP varovalko, da mora zakonitega poklicnega sodnika izbrati umetna inteligenca, kadar se obdolženi izreče, da se bo zagovarjal samo pred poklicnim sodnikom, da ne more predsednik nekega okrožnega sodišča izbrati poklicnega sodnika, ki bo sodbo naredil po nekem nareku.
Koliko lahko sodniki porotniki sodelujete med samim sojenjem ali ga samo spremljate in na koncu podate svojo odločitev?
Sodniki porotniki med sojenjem nikakor ne smemo biti tiha publika, temveč enakovredni člani senata, kar nam daje pravico in dolžnost aktivno sodelovati v celotnem postopku.
Zakon je jasen: porotnik je član senata od trenutka, ko stopi v razpravno dvorano, in nosi odgovornost za celoten dokazni postopek, ne le za končno glasovanje, je neodvisen, nanj ne sme vplivati nihče, niti poklicni sodnik ne. Pred razpravo si mora sodnik porotnik prebrati obtožnico in se seznaniti z dokazi v obtožnici; če je bil kateri od dokazov izločen iz obtožnice, se mora seznaniti o vzroku izločitve dokaza, med razpravo postavlja vprašanja pričam, izvedencem, obdolžencu, oškodovancu, tožilcu itn. in nihče ga ne sme pri tem ustaviti. V senatu se najprej odločita in glasujeta o krivdi obdolženega sodnika porotnika, nazadnje glasuje poklicni sodnik, če sodišče zamenja sodnika porotnika ali poklicnega sodnika, mora sodišče zato izdati sklep o zamenjavi. To je pomembno zaradi vpliva na senat od zunaj.
Bi torej lahko rekli, da se v praksi sodniki porotniki počutite bolj kot ne obrobni člani senata, ki jih profesionalni sodniki ne jemljejo dovolj resno?
Ne bi mogel reči, da je to vedno tako, sam se počutim v sodnih dvoranah neodvisnega, je pa bil na začetku velik pritisk posameznih poklicnih sodnikov, saj so 34 let delali po svojem sistemu, sedaj pa bo pač treba začeti delati popolnoma po zakonih, Ustavi RS in Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). Sodniki porotniki imamo po zakonu enakovreden položaj kot poklicni sodniki pri odločanju o dejanskih in pravnih vprašanjih, vplivanje na sodnika porotnika je kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Letos, ko je DSPS in Center za izobraževanje v pravosodju (CIP) izvedel izobraževanje za vse sodnike porotnike, se je odnos večine poklicnih sodnikov in predsednikov vseh sodišč do sodnikov porotnikov bistveno spremenil. Res pohvalno, proces dobrega strokovnega sodelovanja bomo še nadgradili v duhu pravičnih sodb.
Kot ste že omenili, se lahko sodniki porotniki iz sojenja v konkretni zadevi tudi izločite oziroma izločitev predlaga katera od strank v postopku.
Seveda, institut izločitve porotnika obstaja in je pomemben del zagotavljanja poštenega postopka. Toda tudi tukaj se kažejo številne sistemske pomanjkljivosti, ki jih v društvu že dlje časa izpostavljamo.
Ste za svoje delo plačani ali gre bolj za častno funkcijo?
Plačilo za delo sodnikov porotnikov je formalno zagotovljeno, vendar ne bomo več delali za miloščino tri evre bruto na uro. DSPS si zato aktivno prizadeva za dvig nadomestila, pogovori že tečejo z ministrstvom za pravosodje. Predlagamo plačilno lestvico po zahtevnosti sodne razprave.
Sodnika porotnika v konkretni zadevi torej določi predsednik sodišča. Vemo pa, da je nedavno Sodni svet razrešil predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika, ker je kršil pravila glede dodeljevanja zadeve sodnikom. Se kršijo pravila dodeljevanja zadev tudi sodnikom porotnikom?
Naš predlog je, da sodne senate sestavlja umetna inteligenca.
Predlagali ste tudi, da bi sodnike porotnike moral potrjevati Sodni svet ali drug strokovni organ znotraj sodstva, kjer bi o izboru odločala stroka in ne politika?
Predlog, da bi sodnike porotnike potrjeval Sodni svet ali drug strokovni organ znotraj sodstva, temelji na prepričanju, da mora biti njihov izbor neodvisen, strokoven in transparenten. Zdaj odločanje politikov ali včasih netransparentni postopki pri imenovanju lahko ogrožajo legitimnost in neodvisnost porotnikov, ki so pravzaprav neposredni predstavniki ljudstva v sodnih senatih. Če bi bila izbira v pristojnosti strokovnega organa, bi zagotovili, da so imenovani kandidati usklajeni s strokovnimi kriteriji, da razumejo odgovornost in naravo sodniške funkcije ter da so zmožni učinkovito sodelovati v senatih. Tako bi se povečala strokovnost, preglednost in zaupanje javnosti v celoten sistem sodnikov porotnikov. Sodniki porotniki – pravniki pa morajo priti tudi v Sodni svet kot predstavniki ljudstva, sodnike porotnike – pravnike bomo postavili tudi na višja in vrhovna sodišča ter na ustavno sodišče.
Politika bi vam glede tega verjetno vrnila žogico s komentarjem, da bi v tem primeru ljudje imeli še manj možnosti vedeti, kdo nam sodi.
To je pogosto argument politike. Politiko je treba povsem odstraniti iz sodstva, sodstvo se mora financirati samo iz sodniških taks, sodstvo ne sme biti odvisno od denarja, ki ga priskrbi politika. Če bomo dosegli to, da se politika umakne iz sodstva, bomo lahko govorili o neodvisnosti sodne veje oblasti. Vsi sodniški kadri, ki jih vsa sodišča v Sloveniji potrebujejo za zagotavljanje neodvisne sodne oblasti, se prek javnih razpisov izberejo za prosta delovna mesta sodnikov, izbere jih kadrovska komisija pri Sodnem svetu. Sodniki porotniki – pravniki pa morajo priti tudi v Sodni svet kot predstavniki ljudstva in kot varovalka poštenega delovanja Sodnega sveta in zaupanja ljudstva v ta organ, ki mora biti neodvisen od politike in zunanjih vplivov različnih lobijev. Kot sem že omenil, sodnike porotnike – pravnike bomo kot predstavnike ljudstva postavili tudi na višja in vrhovna sodišča ter ustavno sodišče. Sodne obravnave, kjer bo ljudstvo izrazilo interes za to, bomo prenašali po javnih televizijskih kanalih, kjer si bo ljudstvo lahko doma v dnevni sobi pogledalo sojenje – s tem bomo krepili zaupanje javnosti v pravosodje in sodstvo.
S katerimi izzivi se sodniki porotniki še soočate ta čas?
Ta čas se sodniki porotniki soočamo s številnimi izzivi, ki izhajajo iz same narave našega mandata in nepravilnosti v praksi. Pogosto nimamo dovolj strokovne podpore ali jasnih navodil glede kompleksnih pravnih vprašanj, kar otežuje naše odločanje v senatih. Pogosto se počutimo marginalizirane v senatih, kjer profesionalni sodniki prevladujejo pri interpretaciji prava, kar zmanjšuje naš vpliv in občutek enakopravnosti pri odločanju. Poleg tega se soočamo z neenakomerno informiranostjo, saj različna sodišča posredujejo različne podatke o naših pravicah, dolžnostih in izobraževanjih, kar omejuje možnost učinkovitega in strokovnega delovanja. Dodatno smo bili v postopkih sprememb zakonodaje pogosto izključeni iz razprave, kar kaže na pomanjkanje transparentnosti in spoštovanja naše ustavne vloge kot neposrednega predstavnika ljudstva v sodnih postopkih. Glavni izzivi, ki jih bomo še morali nasloviti na ministrstvo za pravosodje in vrhovno sodišče, so naslednja: na slovenska sodišča bomo predstavniki ljudstva znova pripeljali pravico in resnico, ki bo osrednji cilj sodnih obravnav. Vzpostaviti je treba posebne oddelke sodnikov porotnikov za umore, gospodarski kriminal, mamila. Potreben je tudi kodeks, ki določa pravila vedenja med sodnikom in sodnikom porotnikom, pa sodni protokol, ki določa pravila za mešane sodne senate. Ko se v javnosti objavi, katera sodnica ali sodnik je sodil v določeni zadevi, naj se vedno omenja, kdo od sodnikov porotnikov je bil v tem senatu. Prav tako je treba usposabljanje sodnikov na temo dela v mešanih senatih, potrebna so enotna navodila vrhovnega sodišča za delo sodnikov porotnikov, centralna evidenca vseh porotnikov ter njihovih dodelitev v sodne zadeve in mešane senate, uvedba e-porotnika – spletne platforme kot dela e-sodstva, dostop do neobčutljivih dokumentov ter elektronska komunikacija z vpisnikom. Društvo sodnikov porotnikov Slovenije pa vabi v društvo tudi tiste porotnike, ki bodo na novo nastopili mandat sodnika porotnika v letu 2026, in posamezne državljane, ki bi želeli postati sodniki porotniki. DSPS ima tudi tiskovnega predstavnika za stike z javnostjo, vendar imamo velik problem z RTV in STA, ki nam ne želita objaviti izjav za javnost, iz katerih bi si lahko ljudstvo ustvarilo večje zaupanje v pravosodni sistem Slovenije. V DSPS se zavedamo, da moramo predstavniki ljudstva soditi pravično, da ne bomo sojeni! Predstavniki ljudstva (sodniki porotniki in porotnice) bomo v sodnih dvoranah branik poštenega nepristranskega sojenja, da bo ljudstvo lahko spet reklo, da se na sodišču res najde resnica!
Sodelujete tudi z drugimi pravosodnimi institucijami?
Sodelujemo z ministrstvom za pravosodje, Vrhovnim sodiščem RS, s Sodnim svetom in z Zvezo društev pravnikov Slovenije.
