Piše: Mitja Grmovšek
Mojca Mahajnc prihaja iz obrtniško-delavsko-kmečke družine iz okolice Šmarja pri Jelšah, zdaj pa z družino živi v Izoli. Dela kot samostojna zavarovalna zastopnica, je sodnica porotnica na sodišču v Kopru, članica sveta v zavodu Doma upokojencev Izola in predsednica lokalnega odbora SDS Izola.
Kandidatka za poslanko Mojca Mahajnc je svoje življenje posvetila pridobivanju znanja, ki temelji na aktivnem uresničevanju človekovih pravic. Kot pravi, si želi v politiki prispevati predvsem na tistih področjih, ki zahtevajo sodelovanje in podporo vseh.
DEMOKRACIJA: Prihajate iz Izole, a ste rojena Štajerka. Katera pokrajina vam je ljubša?
Mahajnčeva: Sem mama dveh sinov. Ne morem reči, kateri mi je ljubši, vsak nosi v sebi nekaj posebnega, meni zelo ljubega in dragega, in oba imam zelo rada. Tako je tudi pri pokrajinah. Ponosna sem na svoje korenine, rada imam Kozjansko, rada imam delovne, odgovorne ljudi, ki imajo radi svojo zemljo in slovensko tradicijo ter znajo stopiti skupaj. Del mene pa obožuje morje, sonce, veter, mir, drugačnost, različnost in hvaležna sem staršema, da sta pred več kot 20 leti kupila hišo v Izoli, v kateri zdaj živim.
DEMOKRACIJA: Kakšna je Izola v vaših očeh?
Mahajnčeva: Izola je zame najlepše slovensko mesto istrske obale, ki ima srce in dušo. Veliko štajerskih kolegov, ki so poznali samo Dalmacijo, je temu pritrdilo in se vračajo, ker jih je Izola prevzela.
Smo pa Izola ljudje, ki tukaj živimo. Dejstvo je, da v Izoli živi 27 različnih narodnosti, kar je naš skupen izziv. Sama se predstavljam kot kandidatka s sloganom: »Imam zaupanje v strpnost med ljudmi!« Kajti strpnost je osnova, ki pripomore k vzpostavitvi spoštljive komunikacije ter posledično ustvarja zdravo in povezovalno družbo. Zato sem kot občanka Izole v letu 2020 prijavila projekt »Skupaj v strpnosti in sodelovanju za Izolo« in nato ob mednarodnem dnevu strpnosti, 16. novembra 2021, izvedla dve delavnici Izobraževalnega centra Eksena, kjer jih za otroke pripravijo v okviru projekta »Mednarodni dan strpnosti – dan za strpnost in prijateljstvo«. Ta je letos potekal pod sloganom »Z drugimi ravnaj tako, kot si želiš, da bi drugi ravnali s tabo«. Z udeleženci OŠ Izola smo spoznavali, kaj vse nestrpnost je.
DEMOKRACIJA: Vaš sin je ribič – če se ne motim, celo najmlajši ribič v Sloveniji?
Mahajnčeva: Res je. Moj mlajši sin Jan je eden najmlajših profesionalnih slovenskih morskih ribičev in predstavnik izolskih ribičev kočarjev ter lastnik ene izmed najstarejših ribiških plovil. Njegova odločitev za vpis v srednjo pomorsko šolo, ki jo je uspešno zaključil, je leta 2013 tudi mene pripeljala v Izolo. Kot mama si dajem največje priznanje v tem, da sem svojima sinovoma dala podporo pri njuni izbiri, ne glede na to, ali sem se z njima strinjala ali ne.
DEMOKRACIJA: Ste v svetu zavoda doma upokojencev. Kako je v Izoli poskrbljeno za starejše?
Mahajnčeva: Vsakemu človeku bi bilo treba omogočiti, da se stara varno in dostojanstveno ter da lahko po svojih močeh največ prispeva. V Izoli je dom upokojencev potreben temeljite obnove; sicer je na lepi lokaciji, žal pa je prostorsko omejena. Zavzemam se za primerno novo lokacijo.
Starejši sami pravijo, tudi moja mami in stroka, da je staranje najboljše, če ostanejo kar se da dolgo v svojem domu, seveda ob zagotavljanju pomoči na domu. Posledično se s tem veča potreba po dolgotrajni oskrbi, medgeneracijski solidarnosti, prostovoljstvu itd. Zato je še kako dobrodošel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je predlagala vlada Janeza Janše in je bil potrjen v državnem zboru.
DEMOKRACIJA: Ste tudi sodnica porotnica. Je pri nas sodstvo neodvisno?
Mahajnčeva: Kot sodnica porotnica slišim za mnoge stiske. Sem človek, ki zaupa stroki in sledi zakonom. Skozi življenje sem se tudi sama soočala z vzponi in padci, ki so zaznamovali mojo življenjsko pot. Zaupanje v sodno vejo oblasti je zaradi določenih konkretnih primerov žal na preizkušnji, kljub temu pa verjamem, da je večina sodnikov strokovnih in poštenih. Tistemu delu sodnikov, ki rušijo ugled sodstva, bi se po moje lahko izognili z odpravo trajnega mandata in uveljavitvijo osebne odgovornosti.
DEMOKRACIJA: Ste predsednica OO SDS Izola. Ste zato deležni kakšnih pritiskov, groženj?
Mahajnčeva: Živimo v demokratični družbi, zato naj bi nam izražanje mnenj in stališč ter svoboda govora bili zagotovljeni. Vsekakor si moramo za to prizadevati tudi v prihodnje. Svoje življenje sem posvetila pridobivanju znanja, ki temelji na aktivnem uresničevanju človekovih pravic, in želim si prispevati na tistih področjih, ki nujno zahtevajo sodelovanje in podporo vseh. Zato se pogovarjam z vsemi, ne glede na njihovo politično in ideološko prepričanje. Sem pogumna in vztrajna.
DEMOKRACIJA: Kampanja je v polnem zamahu. Kako dejavni ste?
Mahajnčeva: Ob službenih obveznostih izkoristim ves prosti čas, kampanja poteka v skladu s programom naše stranke. Zame osebno je to nov izziv, ki ga opravljam s srcem in ponosom. Med ljudi širim resnico, upanje in zaupanje, hkrati pa jih poslušam, slišim in razumem. V resnici mi je mar za ljudi!
Biografija
Mojca Mahajnc se je rodila leta 1973 v Celju. Izhaja iz obrtniško-delavsko-kmečke družine iz okolice Šmarja pri Jelšah, kjer je obiskovala osnovno šolo. Srednjo šolo je zaključila v Celju – smer strojni tehnik. Skupaj z mlajšim bratom sta bila vzgojena v krščanski družini. Ob delu je zaključila šolanje na višji šoli v Celju – smer komercialist. Vsa leta se redno dodatno izobražuje. Danes dela kot samostojna zavarovalna zastopnica, je sodnica porotnica na sodišču v Kopru, članica sveta v zavodu Doma upokojencev Izola in predsednica lokalnega odbora SDS Izola.
