Piše: Metod Berlec
Z evropskim poslancem, politologom in vidnim članom Slovenske demokratske stranke dr. Milanom Zverom smo se pogovarjali o dogajanju v Sloveniji, Evropi in svetu. V prvi vrsti smo se dotaknili trojnega referenduma, poreferendumskega dogajanja, dela vlade, trenj znotraj tranzicijske levice, sankcijah, ki jih je proti njemu uvedel iranski avtokratski režim ter prihodnosti Evropske unije, Slovenije in Slovenske demokratske stranke. Med drugim pravi, da bi rad od slovenskih oblasti dobil zagotovilo, da je varen pred iranskimi takimi ali drugačnimi službami.
Milan Zver je doktor političnih znanosti, univerzitetni profesor, poslanec v evropskem parlamentu. Pred tremi desetletji se je na povabilo dr. Jožeta Pučnika aktivno vključil v politiko in postal njegov svetovalec. Kasneje se je zaposlil na ministrstvu za obrambo in postal vodja kabineta ministra Janeza Janše. Po aferi Depala vas, ko so odstavili ministra Janšo, se je zaposlil na Mestni občini Ljubljana. Kasneje je bil izvoljen v ljubljanski mestni svet, državni svet in državni zbor. Bil je tudi minister za šolstvo in šport ter v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije leta 2008 predsednik Sveta EU za izobraževanje in šport. Leta 2009 je s SDS zmagal na evropskih volitvah in to ponovil še leta 2014 in 2019. Dva mandata je vodil slovensko delegacijo v Evropski ljudski stranki v evropskem parlamentu. Je avtor znanstvenih monografij, številnih strokovnih knjig in člankov. V EP je stalni poročevalec za najuspešnejši evropski program Erasmus plus in za skrbniške sklade. Je član zunanjepolitičnega odbora EP in podpredsednik delegacije za Jugovzhodno Azijo.
DEMOKRACIJA: Gospod Zver, najprej naj vas vprašam, ali vas je presenetil rezultat trojnega referenduma konec novembra. To je o novelah zakona o vladi, zakona o RTV Slovenija in zakona o dolgotrajni oskrbi … Kje vidite vzroke za to, da je vladi gladko uspelo doseči potrditev teh treh sprememb zakonov na referendumih?
Zver: Ne, rezultat me ni presenetil. Toda če bi bil kak mesec kasneje, bi izgubil Golob. Takrat pa je imel popolno politično podporo levih elit in seveda dominantnih medijev. V zadnjem času to podporo intenzivno izgublja, kar bi zelo verjetno zadostovalo za zmago opozicije, ki jo je v tem primeru predstavljala le SDS. Druge stranke desne sredine so ostale tiho, pasivne. S tako držo desnosredinske stranke ne bodo nikoli videne in slišane. Ne vidijo ljudi, ljudje pa ne njih. Že stokrat ponovljeno v novejši politični zgodovini Slovenije.
DEMOKRACIJA: Poraz SDS na referendumu je vodstvo Nove Slovenije izkoristilo na napad na predsednika SDS Janeza Janšo, češ, dokler bo SDS vodil Janša, bo desna sredina doživljala poraze, čeprav, kot pravite, so sami v predreferendumskem času stali ob strani oziroma celo paktirali z Golobom ?
Zver: Tiste, ki poznajo zgodovino zadnjih dobrih treh desetletij, ne more nič presenetiti. Krščanski demokrati so se vedno spravili nad Janšo, ko so bili šibki in neavtonomni. Paradoksalno je, da vodstvo NSi želi diktirati najmočnejši stranki, kdo naj bo njen predsednik. Zakaj? Ker sami ne premorejo konkurenčnejšega. Dejstvo pa je, da imajo vse možnosti, da najdejo uspešnejšega, ki bo prehitel Janšo in SDS. Stvar je zelo preprosta, samo zmagati je treba oziroma biti sposoben zmagati.
DEMOKRACIJA: Kako pa komentirate besede predsednika NSi Mateja Tonina dan po referendumu v oddaji 24ur zvečer, da je zaradi vseh preteklih izkušenj v Novi Sloveniji dozorelo spoznanje, da bodo političnemu veteranu rekli: Dovolj je!? V vladah, ki bi jih vodil Janez Janša, NSi po Toninovih navedbah ne bo več sodelovala. So pa pripravljeni sodelovati v vladah, v katerih bo tudi SDS. Pri tem je izpostavil še domnevne očitke ljudi, da Nove Slovenije ne bodo volili, ker glas zanjo pomeni tudi glas za Janeza Janšo. »Ta argument želimo odpraviti,« je ob tem dodal. Čeprav po drugi strani tej stranki ne uspe doseči kakšnega vidnega preboja na volitvah prav zaradi te njene politične pozicije, ko želi sedeti na dveh stolih …
Zver: Ne zdi se mi vredno preveč komentirati te zgodbe. Škoda, da se je Tonin pridružil levici, ki sicer mori prvaka SDS že skoraj štiri desetletja.Težko verjamem očitku, da ljudje ne volijo NSi, ker naj bi glas za NSi pomenil glas za Janšo. Prej bi lahko našli nasprotne dokaze. Te ali podobnih tez so se oprijeli vsi predsedniki krščanskih demokratov, razen dr. Bajuka, ki je razumel dejanske razmere.
DEMOKRACIJA: No, pustiva torej Novo Slovenijo, ki zaradi nekaj dobrih služb in članstev v nadzornih svetih državnih podjetij igra svojo čudno igro. Vsekakor pa je potreben oziroma nujen strateški razmislek kako naprej. V prvi vrsti za SDS!?
Zver: Prav, ni mi prijetno ocenjevati stranke, pri nastanku katere sem pomagal. Kar pa zadeva SDS, je potrebno reči, da je postala močna stranka v devetdesetih letih, ker je temeljito razpravljala o strateških izzivih časa. Pri tem razmisleku so sodelovali vidni ljudje, njeni člani in tudi nečlani. Takrat smo v glavnih obrisih začrtali pot, ki se je izkazala za uspešno.
DEMOKRACIJA: Kaj pa za celoten desnosredinski pol?
Zver: Drugi subjekti na desni sredini nimajo vseh atributov za biti, če se tako izrazim, politična stranka. Žalostno je gledati, kaj preživlja SLS, drugih resnih subjektov pa ni. Vsi poskusi propadejo. Slovenska levica je sposobna vsakršnih prelevitev, zato za vsake volitve ustvari novo stranko. In to zmagovito. Njeni volivci pa kot ovce za njo. Na desnici kaj takega ni mogoče. Prepričati desnega volivca je neprimerno teže kot volivca na levici.
DEMOKRACIJA: Kot kaže dogajanje zadnjih dni, prihaja do pretresov tudi na strani tranzicijske levice oziroma znotraj Gibanja Svoboda. Kako komentirate odstop notranje ministrice Tatjane Bobnar in s tem povezane očitke na račun predsednika vlade Roberta Goloba?
Zver: Ja, predsednik vlade dobiva prva resna sporočila tistih, ki so ga postavili. Želijo mu povedati, da ne razume stvari, če misli, da je politično avtonomen.
DEMOKRACIJA: Kako pa komentirate to, da si je Golob omislil svoje posebno, osebno varovanje? In da mu pri tem svetuje človek sumljivega izvora?
Zver: Predsednik vlade ustvarja svojo pretorijansko gardo kot v starem Rimu cesar Avgust. Ta poteza pomeni dejansko veliko nezaupnico policiji. Temu se je ognil celo prvak desne sredine Janez Janša, čeprav bi on res imel nekatere razloge, da ustanovi nekaj neodvisnega od obstoječih struktur. Glede sodelovanja premierja s človekom sumljivega izvora, kot pravite, bi dejal, da tudi v politiki velja: povej, s kom se družiš, in povem ti, kdo si!
DEMOKRACIJA: Očitno je, da ima Bobnarjeva podporo zadnjega šefa partije Milana Kučana in levičarskih intelektualnih krogov, zbranih v »Forumu za demokracijo« in »Pravni mreži za demokracijo«. Krhajo se tudi odnosi znotraj Gibanja Svoboda, kar kaže izstop Marte Kos iz te kvazi instantne stranke …
Zver: Gre za rivalstvo znotraj istega lagerja. Lahko bi sicer domnevali, da se v njem poskuša doseči zamenjava generacij, da se old boysi odrivajo in da vajeti prevzema mlajša generacija, ki jo bolj kot ideologija zanimajo interesi oziroma denar.
Toda stvari niso tako preproste, predvsem ne v skupnostih, kjer vladajo netransparentna pravila. Prevzemi se ne zgodijo kar tako, včasih teče kri … Imperij družine Kos je močnejši, kot se zdi.
Sicer pa ne pozabimo. Tudi znotraj najbolj totalitarnih organizacij se oblikujejo frakcije oziroma sekte, ki se medsebojno bojujejo za vpliv in moč. Celo v nekdanji partiji je bilo tako. Ker razlik niso mogli odpraviti, so to po svoje načelno sprejeli in preimenovali v demokratični centralizem ali celo v pluralizem s takim ali drugačnim pridevnikom. Če so zadeve šle predaleč, so zagrozili. Slišal sem, da je v enem od takšnih spopadov v začetku 70. let Zdenko Roter v skupščinski jedilnici zagrozil enemu od hitro vzpenjajočih se aparatčikov: »Ti si en navaden houdre!« Sporočilo je bilo jasno in je pomenilo, kot se je tudi izkazalo, obsodbo. Konflikti v odprti družbi in demokraciji se rešujejo na transparenten način!
DEMOKRACIJA: Preskočiva zdaj na evropski parket. Konec oktobra je Iran uvedel sankcije proti osmim institucijam in 12 posameznikom iz Evropske unije, tudi več medijem. Gre za povračilni ukrep Teherana zaradi sankcij, ki jih je Evropska unija uvedla proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov in smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju. Med sankcioniranimi poslanci evropskega parlamenta ste tudi vi, sopredsedujoči v parlamentarni skupini prijateljev svobodnega Irana. S sankcijami je Teheran tem osebam in institucijam prepovedal vstop v državo. Kako to komentirate glede na to, da imamo pri tem opravka z zločinskim režimom?
Zver: Kot nekoga, ki domnevno podpiram terorizem, me lahko aretirajo tudi v drugih državah, s katerimi ima Iran sklenjen poseben sporazum. Nedavno tega je Iran sprejel neki sporazum celo s Srbijo. Pogovarjam se s kolegi, ki jih je dosegla ista absurdna kazen. Zadeve postajajo zaradi zaostrovanja situacije vse bolj žgoče. Od slovenskih oblasti bi rad dobil zagotovilo, da sem varen pred iranskimi takimi ali drugačnimi službami. Države članice EU, zlasti Španija, Nemčija in Slovenija, bi morale ustrezno ukrepati. Pa niso, ker so levaki na oblasti, ti pa imajo z Iranom dobre odnose. Zato se slovenska država ni postavila zame. Pa saj ne gre samo zame, okoli mene so tudi družina pa sodelavci. Stvari niso preproste, ko v delu sveta postaneš persona non grata.
DEMOKRACIJA: Evropski parlament je obravnaval in sprejel resolucijo, ki ste jo predlagali skupaj s še nekaterimi drugimi evropskimi kolegi, v kateri ste predlagali, da se mora Rusija prepoznati kot država, ki izvaja državni terorizem. Nedvomno je tako sporočilo potrebno …
Zver: Seveda je potrebno, saj vsak dan vidimo, kako uničujejo ukrajinsko družbo, njeno infrastrukturo. Ruski agresor želi, da ljudje v tej zimi preprosto množično umirajo. To, kar počnejo, je genocid, ne morem uporabiti druge besede. In potem se najdejo štirje levi slovenski poslanci in ne glasujejo za resolucijo.
DEMOKRACIJA: Kako pa komentirate torkov nastop Roberta Goloba v evropskem parlamentu?
Zver: To, da lahko predsedniki vlade nastopajo v evropskem parlamentu, je postala lepa navada, ki lahko poveča medsebojno poznavanje in tudi razumevanje na ravni evropske politike. V praksi pa se ti nastopi sprevržejo v nacionalne politične spopade; tega je bilo kar nekaj. Ko je Janša nazadnje nastopil v EP, so ga evroposlanci sprejeli dokaj dostojno, tudi tisti z leve, razen Joveve. Tokrat pa je bil z desne sredine do Goloba najbolj oster in jasen portugalski evroposlanec Rangel, podpredsednik ELS. Premier je imel uvodno besedo, največ je govoril o energetiki, o čem pa, bi lahko rekli. Ko je govoril o drugih temah, ni bil prepričljiv. Dejal je npr., da je živel v varnem mehurčku, kjer je dobro služil, a ko je opazil, da Janševa vlada ogroža vladavino prava, se je odločil, da bo vstopil v politiko. Kot Rešenik, da bo opravil svoje poslanstvo. Ko pa je omenil, da lahko vsak človek pripomore k trajnejšem razvoju – tudi s tem, da jé manj mesa – je sprožil smeh v dvorani. Predsednik in vodja poslanske skupine ELS Manfred Weber je po govoru prišel do mene in me vprašal, ali Golob vse, kar je povedal, misli resno. Skratka, ko bi na koncu dogodka moral odgovarjati na postavljena vprašanja, je Golob ubral znano pot: nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom!
DEMOKRACIJA: V torek se je prej skoraj prazna dvorana evropskega parlamenta napolnila šele ob točki, na kateri so poslanci odločali o razrešitvi podpredsednice EP, socialistke Eve Kaili. Belgijska policija je pri njej in pri evropskem poslancu iz Italije Panzeriju zasegla kar 1,5 milijona evrov gotovine. Kako gledate na ta očitno velik korupcijski škandal?
Zver: Ta škandal je grozen za ugled evropskega parlamenta. Ko ljudje izgubijo zaupanje v institucijo, je konec z njo, dasiravno predstavlja srčiko demokracije. Levičarji so bili od nekdaj bolj naklonjeni korupciji. Kakorkoli že, težko bo povrniti ugled, še teže zagotoviti volilno udeležbo na prihodnjih volitvah. V zvezi s tem bi rad poudaril, da demokracija ni samodejni proces. Glede na razpoznani padec vitalnosti demokracije v svetu in še posebej v Sloveniji bi se lahko zgodilo, da bi tudi pri nas, morda celo na referendumu, prevladal nekak, kot danes rečemo, hibridni sistem. Eden od najvplivnejših slovenskih politikov Milan Kučan je nekomu povedal nedostojen, a pomenljiv štos: »V diktaturi volk izbere, katero ovco bo pojedel. V demokraciji pa ovce izberejo, kateri volk jih bo pojedel.« Tudi če to prodaja kot štos, se to za četudi nekdanjega predsednika republike to ne spodobi. Očitno mu tudi demokracija ni intimna opcija.
Naj se vrnem k vprašanju. Če smo nekoč govorili o valovih demokracije, ki bodo preplavili svet, danes spoznavamo neki drug val, ki prihaja z vzhoda. Ta ni demokratičen. A je finančno in medijsko močno podprt. Mislite, da iranski oprani denar v višini skoraj dveh milijard dolarjev nima vpliva na stanje demokracije v Sloveniji? Seveda ga ima, in to močnega.
DEMOKRACIJA: Kako ob tem ocenjujete zdajšnje delovanje evropskih institucij in kako uspešno oziroma neuspešno se EU sooča z izzivi časa?
Zver: Z vidika koristi Slovenije je tako: tudi če EU slabo deluje, hvala Bogu, da jo imamo. Napake ne odtehtajo dobrega, ki je povezano z obstojem EU. Tisti, ki so pri nas evroskeptiki, navijajo za neke druge povezave Slovenije.
Zadnja leta se je EU kljub stresnim situacijam mnogokrat odlično odzvala na izzive časa. Naj omenim samo soočenje z epidemijo in vojno v Ukrajini. Čeprav je EU za zdaj na zunanjepolitičnem, varnostnem in obrambnem področju še premalo enotna – mnogi zato predlagajo, da bi bilo dobro, da bi se sistem odločanja spremenil tako, da bi bil učinkovitejši – sem prepričan, da bo v prihodnje tudi tu močnejša in uspešnejša. Če bi prišlo do določenih sprememb pri uporabi veta, bi morali paziti, da s tem državam članicam ne odvzamejo nacionalne subjektivitete.
DEMOKRACIJA: In še moje zadnje vprašanje. Kako naj se z izzivi časa sooči Slovenija? Za kaj si bo tudi v prihodnje prizadevala SDS?
Zver: Tako imenovana evropska pot je eksistenčnega pomena za Slovenijo in SDS ji je zvesta od samega začetka. Kot stranka mora še naprej ostati dejavnik stabilnosti v negotovi slovenski politični situaciji, branik demokracije, evropskosti in neke normalnosti, v kateri mafijske združbe nimajo kaj iskati. Si lahko zamislite razmere, ko ne bi bilo SDS, ki je vsa ta leta desetletja opozarjala na stranpoti? Kdo pa bi? V prihodnje si želim, da se politika otrese najrazličnejših ozadij. Postavljena mora biti na viden oder. Pri nas tega še nismo dosegli. Nasprotno, na parlamentarnih volitvah zmagujejo stranke, ki jih ustanavljajo omrežja. In potem hitro izginejo. To ni dobro za demokracijo.
V treh desetletjih si je torej SDS s svojim pogumnim delom ustvarila ugled kot nekakšna »monitoring« stranka, ki je v korist običajnih ljudi razkrivala nezakonita ozadja najrazličnejših elit. In tako mora ostati tudi v prihodnje kot nekakšna vest družbe. S tem nočem reči, da so v SDS sami pošteni ljudje, v drugih strankah pa same barabe. Tudi nasprotno drži: tudi v drugih strankah so pošteni in spoštovanja vredni pripadniki, pa tudi v SDS so prišli ljudje, ki so delali le za svoje interese in bi bilo bolje, da jih ne bi bilo. Toda ko na koncu povzamete – v slovenskem političnem prostoru je SDS razvila sposobnost obstanka, tako da lahko učinkovito dela za dobro vseh, s čimer se postavlja na pravo stran zgodovine. Naj tako ostane!
(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji.)
