Piše: Petra Janša
Z dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, zakaj znana pravna aktivistka ni hotela sedeti z njim, kaj piše v škandaloznem poročilu Evropske komisije, kaj pomeni biti resnična civilna družba, pa tudi o tem, kam pluje pod Golobovo vladavino javna RTV in z njo celotna država.
(…)
DEMOKRACIJA: Kakšen pa je po vašem mnenju resničen napredek v pravosodju pri nas? Zdi se namreč, da smo prešli v vladavino pravih, ko gledamo posnetke rokovanja in objemanja najvišjih predstavnikov pravosodja z ljubljanskim županom Jankovićem …
Avbelj: To sta dve vprašanji. Prvo glede objemanja. V pravu in pravni državi velja, da je pomemben tudi videz – da si mora država in njeni najvišji politični, kaj šele strokovni predstavniki, kot je predsednik vrhovnega sodišča, prizadevati ohranjati videz največje profesionalnosti in integritete in ne identifikacije z določenimi posamezniki. Objemanja nasprotujejo temu standardu in ustvarjajo pri povprečnem opazovalcu videz, da je oblast zlita z določenim akterjem. To je po moji oceni zelo problematično in zelo škodljivo za vladavino prava. Kar zadeva delovanje sodišč, zdaj pa to ni moje mnenje, ampak so dejstva, je vse je napisano v letnem poročilu o delovanju slovenskih sodišč za leto 2022: število prejetih zadev, ki jih sodišča dobijo, se zmanjšuje, število rešenih zadev se zmanjšuje in število nerešenih zadev v t. i. pomembnih zadevah narašča, kar pomeni, nismo več v fazi stagnacije sodnega sistema, ampak smo prišli v fazo dejanskega nazadovanja. To izkaže tudi prej omenjeno poročilo Evropske komisije, ki se mimogrede opira na tisto, kar sproducira naše vrhovno sodišče, saj drugega nima. V primerjalni perspektivi se tako pokaže neko dejstvo, zaradi katerega bi morali zvoniti vsi alarmi – to je, da se korupcijska kazniva dejanja pri nas skorajda ne preganjajo, da je čas sojenja v korupcijskih kaznivih dejanjih med najdaljšimi v EU in da Slovenija sproducira najmanj sodnih epilogov v korupcijskih zadevah.
DEMOKRACIJA: In kaj to pomeni?
Avbelj: To pomeni, da sodna veja oblasti in z njo tožilstvo v tistih zadevah, ki so najbolj družbeno nevarne, ne opravlja svojega oblastnega poslanstva. Če bova midva zakrivila neki prekršek, naju bodo takoj kaznovali, zelo dobro se pri nas preganja, če kdo nekomu nogo zlomi ali pa udari soseda z lopato po glavi. To takoj obsodijo. Ampak to niso družbeno nevarna dejanja, nekaj, kar razgrajuje državo kot tako – takšna ravnanja so korupcijska kazniva dejanja, pregon kriminala belih ovratnikov. Na tem področju slovensko sodstvo ne deluje. V vseh tistih zadevah, ki so pomembne zadeve, in v vseh zadevah, kjer je dejansko treba soditi, slovensko sodstvo ne deluje in ne dosega nobenega časovnega standarda. Preberite si poročilo iz leta 2022. Tam so postavljeni časovni standardi, v katerih bi morala sodišča odločiti. Nobeden od teh standardov ni bil dosežen. In to, da potem aktualni predsednik vrhovnega sodišča reče, da je delovanje sodstva stabilno, da predsednica DZ reče, da je sodstvo v dobrih rokah, je hec. Število zadev, ki so vložene na sodišče, se zmanjšuje. Zakaj? Ker državljani vedo, da se jim ne splača več na sodišča. Imamo še tisoč in več zadev, ki so starejše od 10 let.
DEMOKRACIJA: Ali pa zastarajo?
Avbelj: Ogromno zadev pa tudi zastara.
DEMOKRACIJA: Načrtno zastarajo …
Avbelj: Tega ne vem, ampak dejansko zastarajo. Zlasti pri tistih najbolj nevarnih oblikah kaznivih dejanj, tam ne slovensko sodstvo, ne tožilstvo in ne policija ne opravljajo tiste državljanske storitve, za katero so zadolženi.
(…)
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
