Piše: Vida Kocjan
Z dr. Jožetom Podgorškom, predsednikom Foruma za kmetijstvo in podeželje pri SDS, smo se prejšnji teden pogovarjali o stanju v kmetijstvu, saj naš sogovorec to zelo dobro pozna. Poleg tega člani foruma že nekaj časa obiskujejo posamezne slovenske pokrajine, kjer pripravljajo zanimiva in dobro obiskana pogovorna omizja. Pogovor je potekal tudi o protestih kmetov tako v Evropi kot na posameznih slovenskih mestnih območjih, pa tudi komentarju o delu nove kmetijske ministrice se nismo izognili.
Dr. Jože Podgoršek se je kot četrti otrok rodil kmečkim staršem in bil kot tak predviden za naslednika na domači kmetiji. Tudi njega je kmetijstvo kmalu prevzelo, zato je že od malih nog z veseljem sodeloval pri kmečkih opravilih. Prav tako je izobrazbo pridobival s področja kmetijstva, pri čemer je ob koncu študija svoj študij preusmeril na področje agrarne ekonomike. Tako je bil zaključek formalnega študija interdisciplnaren. Na svoji poklicni poti je deloval znotraj kmetijstva, od tehnologa, razvojnika, področnega direktorja (pokrivanje območja Slovenije v podjetju, ki je s produkti delovalo na celotnem območju nekdanje Jugoslavije), organizatorja, vodje marketinga in promocije do spoznavanja delovanja države in politike. Od leta 2015 do 2028 je bil prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Leta 2018 je postal državni sekretar in leta 2020 minister na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Je nedvomno človek, ki rad spoznava in sprejema nove izzive, se ne ustraši dela in zadolžitev, zna sprejemati odgovornost in sprejeti odločitve, ko je treba. Sicer je timski človek, z veseljem sodeluje z drugimi pri iskanju rešitev in snovanju strategije. Je poročen in oče petih otrok.
Spoštovani dr. Podgoršek, v Forumu za kmetijstvo in podeželje pri SDS, ki ga vodite, ste zelo dejavni, vaša pogovorna omizja, ki jih organizirate po Sloveniji, pa zelo dobro obiskana. Kaj je tisto, kar kmete in prebivalce s podeželja najbolj zanima, kakšna so njihova najpogostejša vprašanja?
V forumu smo zelo veseli pozitivnega dojemanja naših aktivnosti na terenu, kjer med kmeti in prebivalci podeželja govorimo o razvojnih potrebah kmetijstva in podeželja. Na dogodkih želimo poudariti, da je v naši državi vsaj nekomu res mar za slovenskega kmeta in podeželje, saj se pogosto zdi, da je ta stanovska skupina prepogosto prezrta, pozabljena ali celo izključena iz strokovnih razprav, ki so namenjene prav njim. Zato skupaj s kmeti odpiramo razvojne potenciale in potrebne politično-strokovne korake za izboljšanje stanja slovenskega kmeta. Ugotavljam, da smo pri ključnih vprašanjih enotni.
Vsi se zavedamo, da moramo nemudoma odpreti široko razpravo o prihodnosti slovenskega kmetijstva, poiskati načine za obstoj majhnih slovenskih kmetij na eni in družinskih kmetij kot nosilk prehranske varnosti na drugi strani. Glede na 75-odstotni delež kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) je treba poiskati načine za podporo tem kmetijam. Te kmetije si zaslužijo medaljo, da sploh vztrajajo na teh zemljiščih in jih obdelujejo, ne pa dodatne davčne obremenitve. Na dogodkih skupaj s kmeti razpravljamo o ukrepih za stabilizacijo rastlinske pridelave (namakanje, mreže proti toči, zaščita pred pozebo, rastlinjaki), ki je pogosto na udaru vremena v posameznih letih. Iščemo tudi rešitve za trajnostno živinorejo, ki je bila, je in bo ena paradnih panog slovenskega kmetijstva. Ob tem se pogosto pojavi vprašanje upravljanja z zvermi, zaradi katere marsikje resno razmišljajo o opustitvi paše (tudi na planinah). Praktično na vsakem dogodku se izpostavi tema mladih prevzemnikov kmetij, ki je vseevropska težava, saj je povprečna starost evropskih in slovenskih kmetij visoka (blizu 60 let). Pogosta tema so tudi gozdovi in v zvezi s tem divjad, kjer je treba poiskati načine trajnostne rabe gozdov s poudarkom na gospodarskem učinku. Zaradi velikega števila divjadi se na gozdnih in kmetijskih površinah povečuje škoda, zato je pogosto izražena pobuda za povečan odvzem divjadi. Kmetje na okroglih mizah vedno izrazijo podporo protestom kmetov v Evropi, saj so njihove zahteve v marsičem tudi naše zahteve. Izpostavijo tudi potrebo po debirokratizaciji v kmetijstvu in nekaterih poenostavitvah, kot so na primer ukinitev davčnih blagajn za dopolnilne dejavnosti in pavšalne obdavčitve ter podobno.
V forumu smo zelo veseli pozitivnega dojemanja naših aktivnosti na terenu, kjer med kmeti in prebivalci podeželja govorimo o razvojnih potrebah kmetijstva in podeželja.
Ta vlada je do sedaj sprejemala bolj ali manj škodljive ukrepe za slovenskega kmeta. Se strinjate?
Namen okroglih miz, ki jih organiziramo s forumom, ni kritiziranje aktualne oblasti, dotaknemo se le nekaterih izstopajočih škodljivih ukrepov te koalicije. Če imamo v mislih obdavčitev plačil OMD, spremembe zakona o KGZS in zakona o zaščiti živali, neustrezen odvzem živali s kmetije v Posavju in košarico živil, potem lahko pritrdimo vaši trditvi. Izpostavil pa bi dva ukrepa, ki sta v korist slovenskemu kmetu, in sicer uvedba kmetijskega goriva in odvzem medvedov.
Menite, da vlada Roberta Goloba ignorira kmetijsko in veterinarsko stroko?
Pri spremembi zakona o zaščiti živali je vlada in koalicija povsem ignorirala kmetijsko in veterinarsko stroko. Verjetno je bila tudi zaradi tega sprejeta koalicijska odločitev, da se zakon pelje skozi postopke sprejemanja kot poslanski zakon, ki zaradi postopka sprejemanja lahko bistveno zmanjša potrebno usklajevanje med deležniki in tudi med posameznimi ministrstvi. Tudi sam sem kot minister predlagal spremembo zakona o zaščiti živali, ki smo ga pripravljali skupaj s stroko, kmeti, z vsemi poslanskimi skupinami in na terenu preverjali izvedljivost predlaganih rešitev (bili smo tudi v zavetišču za izgubljene domače živali). Omenjeni zakon je tedaj državni zbor v času manjšinske vlade, ki jo je vodil Janez Janša, podprl z 78 glasovi (od 90 poslancev).
V forumu ste nedavno zapisali, da z zaskrbljenostjo spremljate zdajšnje dogajanje v kmetijstvu tako v Sloveniji kot v Evropi. V številnih evropskih državah so se kmetje »prebudili« in protestirajo, pri tem pa jih podpirajo tudi druge panoge. Kakšno je vaše stališče do teh protestov?
Vsak protest se vedno konča za mizo, kot se tudi vse zahteve vedno uskladijo za mizo. Zato na okroglih mizah ne spodbujamo protestov, saj je prav, da damo priložnost dialogu. Težava pa nastane, če ni sogovorca na vladni strani, na kar opozarjajo slovenski kmetje. V tem primeru pa je prav, da z različnimi demokratičnimi pristopi opozorijo na potrebo po dialogu.
Evropski kmetje protestirajo, in kot kaže, se njihov trud že odraža v spremembah nekaterih pravil, ki smo jih morale vse države članice upoštevati pri pripravi strateških načrtov skupne kmetijske politike (SKP). Zato je njihov boj tudi naš boj in izražanje podpore kmetom na protestih v drugih državah povsem legalen demokratičen proces.
Kaj pa v Sloveniji? Tudi pri nas vlada postavlja številne omejitve, dviguje davke in seje strah pred nezakonitimi ukrepi inšpektorjev …
Na okroglih mizah nas kmetje skoraj enotno opozarjajo na nekatere ukrepe, ki jih je sprejela ta vlada oziroma koalicija. Eden prvih ukrepov aktualne koalicije in vlade, ki jo vodi Robert Golob, je bila obdavčitev plačil OMD, s čimer bodo kmetom v najtežjih pridelovalnih razmerah pobrali okoli 5 milijonov evrov. Ta vlada je s praznimi obljubami samega predsednika vlade o odkupu vse slovenske pšenice in izplačil pomoči zaradi suše v letu 2022 vnesla nemir med slovenske kmete, saj na koncu pšenice ni odkupila, pomoč pa je bila izplačana v aprilu 2023. Ta vlada je izrazito zamujala s subvencijsko kampanjo, zaradi česar kmetje še niso prejeli vseh izplačil za OMD in neposrednih plačil za leto 2023. Kaže, da se bo ta počasna dinamika nadaljevala tudi za leto 2024. Koalicija je sprejela domnevno neustavna zakona, na kar je ob sprejemanju zakona o KGZS in zakona o zaščiti živali ugotovila in tudi jasno zapisala Zakonodajnopravna služba DZ RS. Ta vlada je začela izvajati ukrep »spremljanja vrednosti košarice osnovnih živil«, ki izriva izdelke in pridelke slovenskega izvora s trgovskih polic, saj je za trgovce pri izdelkih v košarici pomembna izključno najnižja cena, pri čemer pa slovenski dobavitelji varne in kakovostne hrane ne morejo konkurirati. Ta vlada je podlegla nevladnim organizacijam s področja zaščite živali in v želji ugajati jim izvedla podlage za nezakonit odvzem živine s slovenskih kmetij, s prodajo katerih bi financirala prav te nevladne organizacije za zaščito živali. Ta koalicija je uvedla »kvalificirane prijavitelje«, ki predstavljajo resno biovarnostno grožnjo slovenskim kmetijam, saj so ti idealni prenašalci različnih kužnih bolezni od kmetije do kmetije. Predsednik vlade Robert Golob je osebno nasprotoval odvzemu medvedov iz naravnega okolja v Sloveniji, zaradi česar bi bil še nadalje ogrožen obstoj kmetij na območju življenjskega prostora rjavega medveda. Ta vlada ne izvaja niti nujnega zmanjševanja staleža volkov v Sloveniji, zaradi česar kmetje, ki so doživeli ponavljajoče se pokole svojih pašnih živali, obupujejo in opuščajo kmetovanje, običajno na najbolj ranljivih območjih Slovenije, ki bodo zaradi tega prepuščena zaraščanju. In ne nazadnje, ta vlada resno ogroža obstoj zadnjega branika slovenskega kmetijstva, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Sprejeta sprememba zakona o KGZS je le začetek, pripravlja se sprememba iz obveznega v prostovoljno članstvo in nepodaljšanje koncesije Javni službi kmetijskega svetovanja, in to samo zaradi maščevanja zaradi kmečkega protesta in stavkovnih zahtev, ki so jih predstavile nevladne organizacije skupaj.
Kmetje se sicer organizirajo posamično, stanovske organizacije, kot so kmečki sindikat, zbornica ipd., jih ne podpirajo, vsaj javno ne. Govorijo, da je bil protest aprila lani. O zdajšnjih protestih slovenskih kmetov v posameznih mestih se v javnosti malo ve.
Na različnih koncih Slovenije se kmetje organizirajo v manjše skupine in opozarjajo na pomen kmetijstva za prehransko varnost naše države. Prav tako podpirajo kmete v drugih evropskih državah, ki se borijo za boljše razmere v kmetovanju in za zagotavljanje ustreznega prihodka kmetij. O posameznih protestih nas kmetje sproti obveščajo. V forumu jih pri teh namerah podpiramo, prav tako smo javno izrazili podporo evropskim kmetom. Ne želimo pa se intenzivneje vključevati v protestne aktivnosti, saj ne želimo stanovskega boja spremeniti v političnega. Še vedno računamo, da se bodo predstavniki kmetov intenzivno vključili v pogajanja z vlado za izboljšanje položaja kmetov.
Nenehno opozarjate na pomen obstoja kmetov in s tem prehranske varnosti države. Verjetno je to še pomembnejše za Slovenijo, ki je majhna država. Koliko se tega zavedamo drugi, predvsem pa vladajoči?
Glede na prej omenjene ukrepe te vlade in koalicije, ki škodijo slovenskemu kmetijstvu in podeželju, bi lahko rekli, da jim obstoj kmetov ni ena od ključnih ali pomembnih nalog. Odnos aktualne vlade do tega sektorja se je in se še vedno kaže tudi pri iskanju ministrov, kjer je ta sektor vedno zadnji. Močno nenavadno je, da predsednik vlade pozove kmetijsko ministrico k odstopu, a hkrati nima nikogar, ki bi prevzel ta resor. Zavlačuje z imenovanjem novega ministra do zadnjega dne. Vsako takšno obdobje je mrtvi tek resorja, ki izvaja le nujne naloge, vse nujno potrebne sistemske rešitve pa čakajo. Kmetje pogosto tarnajo, da imajo občutek, kot da so stanovski sovražniki te koalicije in vlade. Ne nazadnje jih jezijo tudi ukrepi, uperjeni proti živinoreji, na drugi strani pa imamo vplivne ljudi okoli Goloba, ki na zakonite in nezakonite načine varujejo nutrije. Slednje so tujerodna invazivna vrsta, ki v Sloveniji nima mesta.
Opozarjate, da se slovenska kmetijska politika bolj ali manj ukvarja sama s sabo in svojimi kadrovskimi potezami. Nova kmetijska ministrica je na tem mestu sicer le mesec dni, pa vendar, ste zaznali kakšne pozitivne spremembe?
Glede na kratek čas po imenovanju nove ministrice je težko zaznati spremembe. Kot vidimo, se ohranjajo ljudje na vodilnih mestih na direktoratih in organih v sestavi, kar kaže, da se bo obstoječa sektorska politika nadaljevala. Pozdravljam pa prvi sestanek ministrice s predstavniki kmetijstva, kar pomeni, da se vsaj pogovarjajo. Učinkovitost teh pogovorov bo pa vidna v naslednjih mesecih.
Ministrica Čalušićeva je pri začasni zamrznitvi ugotavljanja cen v košarici živil napovedala nizke ali skoraj ničelne marže prodajalcev, kamor se uvrščajo tudi kmetijska gospodarstva. Je sploh mogoče poslovati z nič marže?
Kot nekdanji varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano lahko zatrdim, da so zlasti pri trgovskih verigah, v nekaterih primerih pa tudi pri živilskopredelovalnih podjetjih nekatere marže zares previsoke. Zato je pritisk na slovenskega kmeta po zniževanju cen izjemen in temu marsikdo ne more več slediti. Prav tako vsak deležnik v verigi preskrbe s hrano, tudi kmet, potrebuje primerno ceno, ki pokriva stroške in zagotavlja razvoj. Prav tako imajo vsi deležniki stroške za predelavo, dodelavo, skladiščenje, trženje, prodajo idr. Ti stroški so pogosto nujni za to, da primarni proizvod kmetije (mleko, meso, pšenica idr.) v primerni obliki pride do končnega potrošnika. Kot sem že omenil, mora imeti vsak deležnik tudi dodano vrednost za prihodnji razvoj. Iz vsega tega jasno sledi, da poslovanje brez marže prej ali slej pripelje do propada posameznega deležnika.
Pri spremembi zakona o zaščiti živali je vlada in koalicija povsem ignorirala kmetijsko in veterinarsko stroko.
Prav tako ste opozorili, da slovensko kmetijstvo potrebuje predvidljivost.
Tako je, kmetijstvo potrebuje predvidljivost. Hitre spremembe nikoli niso dobrodošle, še posebno ne tiste, ki pomenijo hitre prilagoditve kmetij. Prav tako sprejemanje neustavnih zakonov, nezakonit odvzem živali, nekajmesečno zamujanje z izplačili neposrednih plačil pomenijo za kmete nova dejstva, ki jim niso v korist. Kmetje se pogosto sprašujejo, ali imajo dovolj čiste živali, saj se aktivistični nezakoniti odvzemi lahko zgodijo tudi njim. Vsaka kmetija ima svojo finančno konstrukcijo pri investicijah in nakupu repromateriala (semen, gnojil, sredstev za varstvo rastlin) in računa na običajne roke izplačil, in ko teh ni, se finančni tokovi prekinejo. Kmetje ne vedo, kakšen zakon njim v škodo še lahko sprejme ta koalicija. Upam, da se ne bodo nadaljevale aktivnosti za obdavčitev nepremičnin, kjer bi se za kmetije zagotovo povečale davčne obveznosti.
Vrnimo se k izhodiščnemu vprašanju in vaših obiskih slovenskih regij. Kaj odgovarjate kmetom, je sploh kaj, kar jim lahko obljubite in jim vlijete optimizem?
Okroglih miz se pogosto udeležijo poslanci državnega zbora (najpogosteje g. Breznik in g. Lisec) in evropski poslanec Milan Zver. Vsa vprašanja in pobude zabeležimo in prek poslanskih vprašanj pristojnim ministrom opozarjamo na težave kmetov. Prav tako prek foruma pomagamo poslanski skupini SDS pri dopolnjevanju nekaterih zakonov (npr. pri zakonodaji za sanacijo po poplavah). V tem trenutku je to največ, kar lahko opozicijski poslanci naredijo. Vse dobre predloge in pobude zbiramo in jih bomo na koncu predlagali za vključitev v volilni program SDS z upanjem, da bodo prej ali slej tudi realizirane.
Kakšna prihodnost nas čaka na področju kmetijstva?
Kmetje so bili, so in bodo steber slovenskega podeželja in slovenske družbe. Prepričan sem, da jim bo uspelo prebroditi tudi aktualne izzive, ki jim jih narekuje narava (suša, toča, poplave, pozebe ipd.) in pri nekaterih ukrepih aktualna koalicija. Prav je, da se kmetom in kmeticam zahvalimo za njihov trud in za njihovo plemenito poslanstvo – pridelovanje hrane in ohranjanje slovenskega podeželja. In prav zaradi njihove vztrajnosti bo kmetijstvo v Sloveniji preživelo. Če jim bomo pa še z ustreznimi političnimi ukrepi pomagali, bo prihodnost slovenskega kmetijstva še boljša.
(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.)
