Piše: Vida Kocjan
Z Danijelom Krivcem, vodjo poslanske skupine SDS, smo se pogovarjali o dogajanjih v Ukrajini, oceni dela vladne koalicije, delovanju opozicije, predvolilnem programu SDS, regionalnem razvoju, vnovičnem pojavu t. i. novih obrazov pa tudi o prihajajočih državnozborskih volitvah, kjer bo poslanec z dolgoletno prakso spet kandidiral. Kot vedno v svojem domačem okolju.
Danijel Krivec je poslanec in vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke (SDS). Rojen je v Srpenici, končal je Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Poslanec je od leta 2004, ob tem je bil tri mandate župan občine Bovec. Še vedno je občinski svetnik, kar pomeni, da ima stalen stik z lokalnim okoljem. Na državnozborskih volitvah bo kandidiral tudi tokrat.
DEMOKRACIJA: V zadnjem času nas pretresajo dogajanja v Ukrajini, povezana z rusko agresijo na to državo. V državnem zboru ste sprejeli deklaracijo v podporo Ukrajini. Kako gledate na to?
Krivec: Za normalne ljudi je nerazumljivo, tragedija je vsega obsojanja vredna. Deklaracija, ki smo jo sprejeli o tem, je opredelila dejansko stanje. Kaj velikega ni za dodati, je pa žalostno dejstvo, da smo se v državnem zboru ob tej priložnosti ukvarjali tudi z notranjepolitičnimi zadevami. Žalostno je tudi to, da ima nekdo, ki je vodil to državo, neprimerno razpravo v takšnem trenutku, ko gre za mednarodno zadevo, kjer se po navadi ne opleta z domačimi problemi. To je bil edini takšen zdrs pri tej zadevi. Drugače pa je politični prostor dokaj enoten, lahko rečemo, da tudi na levi strani ni velikega nasprotovanja oz. nekih čudnih mnenj. Zavedam se, da je stvar zelo resna in bo vplivala tudi na dogajanje v naslednjih mesecih, verjetno tudi letih.
DEMOKRACIJA: Kakšna je vaša ocena delovanja predsednika vlade Janeza Janše v primeru Ukrajine?
Krivec: Dejstvo je, da imamo zdaj predsednika vlade z veliko začetnico, ki ve, zakaj je na tej funkciji, ki ima pokončno držo in se tudi ne boji povedati tistegs, kar misli in kar je relevantno. To se vidi tudi iz tega, da je bila njegova pobuda, ki sta jo skupaj s poljskim predsednikom vlade Mateuszem Morawieckim posredovala Evropski uniji, hitro uresničena. S tem je bil dan tudi pozitiven signal Ukrajini glede približevanja EU. To je bilo zelo pomembno. Predsednik vlade je s tem pokazal, da ve, kaj je mednarodna politika. Res je, da je v preteklosti podobno zgodbo v Sloveniji že sam doživel oziroma smo jo doživeli. Vidi se, da je mnenje slovenskega predsednika vlade znotraj evropskega prostora upoštevano. To se občuti tudi takrat, ko se pogovarjamo z različnimi predstavniki evropskih držav, z veleposlaniki, ko vsi s spoštovanjem govorijo o našem predsedniku vlade, v nasprotju s časom, ko se je govorilo, da smo majhni, da »ne smemo imeti svojega mnenja«. Ampak to je napačno. Majhnost je samo v glavi, ne pa v realnosti. Če so rešitve dobre, predlogi dobri, je povsem nepomembno, kdo jih predlaga, ali je to velika ali majhna država. Če so dobre stvari in jih pravilno argumentiraš, po navadi najdejo svoje mesto. V tem primeru se je to tudi zgodilo. To je zelo dobro za položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.
DEMOKRACIJA: Mandat te vlade se izteka, kako ocenjujete zadnji dve leti v primerjavi s prejšnjo vlado?
Krivec: Ta mandat se izteka po redni poti tako kot mandati, ki jih je vodil naš predsednik. Redni mandat se končuje, takšno stanje smo imeli tudi v letih 2004 do 2008. In zdaj znova, čeprav je bila večina v parlamentu sorazmerno »trhla«, imeli smo tudi pogodbeno koalicijo, če temu lahko tako rečemo. Vendar pa z vidika parlamenta in vlade lahko rečem, da smo udejanjili skoraj vse, kar smo v koalicijski pogodbi s partnerji zapisali, se dogovorili tako na zakonodajnem področju kot tudi v realnem operativnem smislu. Delo vlade ocenjujem kot odličnega, čeprav niso vse zadeve idealne. Mislim, da je bil predsednik vlade sposoben koordinirati različne interese in vedno najti optimalno rešitev, da ni prihajalo do konfliktov ali preglasovanja oziroma do tega, da bi se nekdo počutil zapostavljenega ali ogroženega. To priznavajo tudi na drugi strani, ne nazadnje tudi v opoziciji, kjer jasno povedo, da smo mi, kar zadeva izvajanje dogovorov, svetlobna leta pred njimi. V času prejšnjih dveh let, ko je vlado vodil Marjan Šarec, pa se praktično niti na zakonodajnem niti v izvedbenem delu na področju vlade ni kaj dosti dogajalo.
DEMOKRACIJA: V državnem zboru ste v času zdajšnje koalicije sprejeli več pomembnih zakonov, opozicija se je pri glasovanju večinoma vzdržala. Kako ocenjujete njihovo delo?
Krivec: Veliko besed in malo dejanj. Včasih so se v neformalnem pogovoru nagibali, da bi kakšno stvar podprli, pa se po navadi to ni zgodilo. Tako da njihova beseda ni prav veliko držala v takšnih situacijah. Treba se je bilo kar potruditi pri vsakem glasovanju. Mogoče je to na neki način celo dobro z vidika zakonodajnega postopka, ker takrat, ko imaš minimalno večino, moraš biti pri sprejemanju zakonov še toliko bolj natančen, previden in v bistvu z argumentom dobre rešitve prepričati tisto stran, ki nekoliko dvomi o tem. Tu ne gre za to, da mi nekoga povabimo in mu rečemo, kako mora glasovati. Slednje je mogoče takrat, ko imaš trdno koalicijo in rečeš, to bomo sprejeli, in se nato to tudi sprejme. V primerih, ko imamo na neki način »pogodbeno koalicijo«, pa je potrebnega veliko več dogovarjanja, pogovarjanja in usklajevanja zakonske materije. Upoštevati je treba njihove pripombe, ki niso vedno najbolj koristne, vendar pa to vsaj po moji oceni pomeni, da so ti zakoni lahko tudi bistveno boljši, kot bi bili, če bi jih potrjevali z večino. Vsaka stvar ima zato pluse in minuse. Vedno pa obstaja negotovost, ali bo glasovanje uspešno ali ne. To se je pokazalo pri glasovanju o zamenjavi predsednika državnega zbora, pri čemer smo imeli zagotovilo, da se bo to zgodilo, pa se ni. Pri tajnem glasovanju je pač nemogoče ugotoviti, kdo je tisti, ki ni spoštoval dogovora. Zato tudi nismo vztrajali pri vnovičnem glasovanju. Še več, v nadaljevanju, ko so bila tajna glasovanja, ta so bila sicer vezana bolj na predloge predsednika države za posamezna imenovanja, se je pokazalo, da opozicija ne zaupa niti svojim poslancem. Zato jih je na vseh teh tajnih glasovanjih umikala iz glasovanja, kar tudi veliko pove o njihovi verodostojnosti.
DEMOKRACIJA: Danes boste obravnavali spremembe zakona o dohodnini (pogovarjala sva se v petek, op. av.). Kaj pričakujete in kako komentirate ravnanje opozicije, ki, vključno s sindikati, temu nasprotuje?
Krivec: To lahko ocenjujemo kot nerazumljivo potezo, kajti gre za zakon, ki zagotavlja, da ljudem ostane več neto dohodka. Kdor temu nasprotuje, je najmanj nerazumen, ne vem, kako bi to drugače označil. Predvsem je zanimivo, da sindikati, ki so na svetu postavljeni prav zato, da se borijo za višje plače delavcev, v tem primeru temu nasprotujejo. Gre za narobe svet. Verjamem, da bo tudi v opoziciji marsikdo zadržan, ker bo težko zagovarjal, da je proti nečemu, kar prinaša dobro praktično za vsakega državljana.
Špekulira se veliko o odstotkih, ampak tudi pri povečanju pokojnin, pri vsakem takšnem ukrepu je povišanje vedno v odstotkih. Nikoli ne absolutno, ker to ne more biti. Enkratni ukrepi se vedno lahko opredelijo v absolutnih zneskih z lestvico, vendar kot kvote v primeru enkratnih ukrepov. V tem primeru pa zakonska ureditev rešuje zadevo za daljše obdobje oziroma sistemsko, zato ne more biti absolutnih zneskov, kar bi nekateri želeli. V relativnem smislu bodo vsi na boljšem. Pa še drugi argument, ki ga imajo, da bo država dobesedno bankrotirala zaradi tega. To ne drži, ker se dohodninski zakon postopno uvaja. V roku petih let pridemo na največjo olajšavo in v tem vmesnem obdobju se lahko država prilagaja temu, da ugotovi, ali je to z vidika stabilnosti financ sprejemljivo ali ne. Vedno se lahko z nekim naslednjim zakonom to tudi zameji, ustavi. Podobno je bilo takrat, ko smo predvideli znižanje dobičkov podjetij, pa je vmes prišla kriza v finančnem sistemu in se je to zamrznilo.
Država ima vedno v rokah instrumente, da to korigira, zato v nobenem primeru ne more priti do tega, da bi to peljalo v njen bankrot. Tudi zneski niso tako enormni, kot želijo predstaviti naši nasprotniki. Govorijo o 800 in več milijonih evrov, vendar je to za obdobje petih let. V prvem letu je to v približno enakega ranga, kot je ukrep ob usklajevanju oz. povečanju pokojnin.
Te številke torej niso tako strašne, saj gre za postopno uvajanje davčne olajšave, ki bo maksimum dosegla v petem letu. Takrat pa se praktično izenačimo z lestvicami, ki so ta čas v Avstriji, Italiji in drugje. To je tudi cilj. Konec koncev smo del evropskega prostora, gospodarska rast je velika, in če bomo pravilno ravnali, bo taka tudi naprej. Zato ni nobene potrebe, da omejujemo izplačila ljudem. Ljudje posredno denar vračajo v javno blagajno. Tu je situacija win-win.
Veliko je opozoril, kaj pa, če se nekaj zgodi. A če se nekaj zgodi, je država vedno tista, ki to regulira. Vedno lahko pogleda, če se nekaj zgodi, tako kot zdaj na primer Ukrajina ali kakšna druga situacija, upajmo, da ne, ampak vedno ima državni zbor, vlada možnost, da predlaga rešitev, ki to progresivno lestvico, ki zdaj spreminja dohodninsko osnovo, v nekem trenutku ustavi in reče, da se to začasno ustavi, ker so takšne in takšne okoliščine. Se pravi, ni tega, kar nam želijo povedati, da to vodi v razgradnjo financ na ravni države. Daleč od tega.
DEMOKRACIJA: Bodo spremembe veljale že za leto 2022?
Krivec: Seveda. V zakonu je predvidena retroaktivnost, se pravi veljavnost s 1. januarjem letos, saj gre za dohodnino, ki bo upoštevana ob koncu leta, ko se ta dohodninski del obračunava. Za plače bo pa verjetno veljalo že v aprilu oziroma maju.
DEMOKRACIJA: Kakšen je predvolilni program SDS, uveljavljene stranke s tradicijo?
Krivec: Stranka je pripravljena na volitve, na vsa volilna opravila, kandidati so bili potrjeni in so znani. S programom nadaljujemo to, kar smo si zastavili že v tem mandatu. To je okrevanje gospodarstva, vlaganje v socialo, zdravstvo, kulturo in šport. To so vse nastavki, ki smo jih v zakonodaji v času zdajšnje vlade že pripravili. V tej smeri bomo maksimalno tudi delali. V nasprotju z drugimi strankami v SDS, kar zapišemo, tudi uresničimo. Mogoče pa se bo moral ta program malo usklajevati takrat, ko bomo vedeli, kdo bodo partnerji v novi vladi, ki jo bomo, verjamem, v nadaljevanju tudi vodili.
DEMOKRACIJA: Prihajate iz Bovca. Kako ocenjujete regionalni razvoj v času te vlade in ga primerjate s prejšnjimi leti?
Krivec: Morda bo videti, da smo pristranski, vendar vsi župani lokalnih skupnosti povedo, da se je v času te vlade, to je v teh dveh letih, odkar smo nastopili mandat, stanje na področju financ v lokalnih skupnostih bistveno izboljšalo. Gre za več ukrepov. Najprej je tu povečanje povprečnine, za kar so si občine prizadevale praktično zadnjih deset let. Drugi pomemben segment pa je to, da smo zelo pospešili črpanje evropskih sredstev in vseh drugih virov, ki so občinam na voljo na ravni države. Do skrajnosti smo zmanjšali različne študije, projekte, ki niso prinašali realne vrednosti. V tem primeru so tiste občine, ki so imele načrte, ki so propulzivne, lahko zelo hitro udejanjile te načrte. Vidimo, da se zdaj veliko gradijo tako domovi za starejše kot zdravstveni domovi, šole, vrtci. Celo »nevidna šola« v Kamniku je začela dobivati neke obrise. Ko se pogovarjam z župani, ne nazadnje sem še vedno občinski svetnik v občini Bovec, vsi priznajo, da je preskok najmanj 20 do 25 odstotkov v proračunih občin na račun vseh teh ukrepov. Treba je vedeti, da je vlada tudi marsikatero obveznost, ki so jo imele občine, prenesla na državo. Marsikatero stvar je tudi odpravila, ker je bila povsem birokratska. Vse to je pripomoglo, da imajo občine bistveno več možnosti za lastne projekte, za razvojne ambicije, ki jih zdaj lahko uresničujejo.
DEMOKRACIJA: Priča smo vnovičnemu pojavu t. i. novih obrazov. Kako to komentirate?
Krivec: Reciklaža. To je moderno. V zdajšnjem času radi govorimo o reciklaži, predvsem na področju odpadkov. Če zdaj to apliciramo na to, kar ste me vprašali, gre mogoče za ta moment. Ker želijo biti moderni, v trendu, vendar smo videli, kako to deluje v realnosti zadnjih deset let, kako je tudi Slovenija na ta račun dobesedno zaostajala na veliko področjih. Upam, da je to efekt, ki pa se zdaj ne bo prijel med volivci. Ne nazadnje so tudi v fizični obliki v tem, da občutijo neke spremembe v smislu plač, pokojnin, realizacije investicij, na infrastrukturi, v šolstvu, zdravstvu in podobno, videli, da z reciklažo ne gre vse. Včasih je treba imeti tudi stabilnost, smer in nekoga, ki to pelje in ve, o čem govori, ter za tem tudi stoji. Tudi vsi ti pritiski, še preden smo sestavili vlado, so se pokazali, da se dogajajo dobesedno samo v Ljubljani, okolica tega ne kupi. Tako da sem kar optimist, da se ta zgodba z novimi obrazi ne bo ponovila. Dejansko jih je tudi bistveno manj. Še tisti, ki je nov, se v bistvu skriva. Očitno mu perje še ni zraslo do te mere, da bi lahko poletel. Bomo videli. Gibljem se med gospodarstveniki in predvsem v občinah ter opažam pozitivno ozračje v smeri, da bi bilo pametno s to opcijo v takšni ali drugačni obliki, a s temi smernicami, nadaljevati in to tudi podpirajo. Verjamem, da fama novih obrazov in reciklaže ne bo uspela.
DEMOKRACIJA: Volitve v Državni zbor Republike Slovenije bodo v nedeljo, 24. aprila. Kje boste kandidirali?
Krivec: Vedno kandidiram v drugi volilni enoti v prvem okraju. To je Tolmin, nekdanja Upravna enota Tolmin, kjer so tri občine: Bovec, Kobarid in Tolmin. Tam bom tudi zdaj kandidiral. Predvolilno kampanjo bom vodil na enak način. Gre za veliko območje, zato je veliko dela s tem, da obiščem vse kraje, vendar se mi zdi, da je to treba narediti. Zdaj kandidiram šestič.
To bo torej šesti mandat po letu 2004. Vmes so bili trije županski mandati, skupaj s poslanskimi. Nekaj izkušenj imamo, ampak vedno se je treba potruditi. Tudi za nas, ki smo uveljavljeni, ne pomeni, da je to avtomatizem. Vedno je treba iti med ljudi, poslušati, kaj imajo za povedati, in temu prisluhniti. Tudi zato, da laže oblikujemo programe tudi za lokalne volitve, ki bodo prav tako letos. Tako da bodo ta kampanja oziroma ti obiski koristni tudi s tega vidika.
