1.2 C
Ljubljana
nedelja, 24 novembra, 2024

(INTERVJU) Boris Tomašič, voditelj oddaje Kdo vam laže: »Že pred časom sem se odločil, da dosledno vsako tako grožnjo prijavim policiji in tudi vztrajam pri pregonu«

Piše: Edvard Kadič (Portal24)

Pogovor je nastal dober dan po tem, ko je v javnosti odjeknila grožnja s smrtjo, ki jo je (znova!) prejel Boris Tomašič, TV voditelj in direktor medijskega poslovnega sistema, ki poleg televizije Nova24 TV vključuje tudi založništvo, tiskane medije in različne spletne portale. Boris Tomašič je slovenski javnosti znan predvsem kot voditelj provokativne TV-oddaje Kdo vam laže (Nova24 TV), v kateri analizira in komentira dogajanje na slovenski politični sceni.

Boris, ker se poznava že dlje časa, se bova v pogovoru tikala. Prejel si grožnjo s smrtjo. Znova. Kaj je s temi grožnjami? Kaj se dogaja in kako to vpliva nate? 

Kar zadeva različne grožnje t. i. trolov na Facebooku, omrežju X itd., sem se nekako prepričal, da tega ne berem več, niti ne spremljam, ampak se preprosto ne oziram več na te stvari. Začelo pa se je dogajati, da dobivam zelo direktne, osebne grožnje na telefon ali po elektronski pošti. Zgodilo se je celo to, da je policija zaznala pogovore znotraj neke kriminalne združbe o tem, kako bodo obračunali z mano, in so me policisti na to opozorili. To pa ni več prijetno oziroma zanemarljivo. Prav obratno. Rečeš si, da dokler neki bedaki nekaj pišejo po Facebooku ali na omrežju X, je to eno, nekaj povsem drugega pa je, ko si nekdo vzame čas, pridobi mojo telefonsko številko (ki ni javna!) in mi napiše, da me bo ustrelil. Nikoli ne veš, kdaj misli resno in kdaj ne. Me pa ob vsem tem seveda dodatno skrbi še za moje bližnje.

Sam nekako prevzemam posledice tega, kar počnem z javnim izpostavljanjem. Seveda pa takšnih dejanj posameznikov, kot so npr. grožnje s smrtjo, nikakor ne odobravam. Razumem, da grem določenemu številu ljudi grozno na živce in da me ne morejo gledati. Nisem novinar osrednjih medijev ali celo Nika Kovač, da bi jokal za vsako malenkost. Tudi nikoli ne tarnam glede tega, vseeno pa je pri grožnjah s smrtjo treba potegniti črto. Že pred časom sem se odločil, da dosledno vsako tako grožnjo prijavim policiji in tudi vztrajam pri pregonu.

Glede na to, da ta grožnja s smrtjo ni bila prva, me zanima, kakšne so izkušnje s prejšnjimi prijavami policiji?

Kot sem že omenil, je bilo pri eni od takšnih groženj zanimivo, da je nisem prejel direktno, ampak je prišla policija do mene in me obvestila, da so pri spremljanju ene od kriminalnih združb zaznali pogovore z grožnjami o tem, da mi namerava ta združba nekaj narediti. Druga grožnja je bila prav v času doseganja Guinnessovega rekorda, ko je človek poklical v oddajo in dejal, da bo prišel v studio in me ubil. To sem prijavil in epiloga še ni. Zadnja grožnja pa se je zgodila zdaj pred dnevi, točneje v ponedeljek, 4. decembra, zvečer, in to neposredno na moj telefon s SMS:

Kako komentiraš, da ob vseh tvojih prijavah ni še nobenega pravega epiloga, npr. pri grožnjah Niki Kovač je bila zadeva rešena praktično čez noč?

Moje izkušnje s policijo so izredno pozitivne, korektno in takoj so se vedno odzvali, se tudi lotili zadev. Seveda oni dajo to potem naprej na tožilstvo. Kaj se potem z mojimi zadevami dogaja na tožilstvu, pa nimam informacij. Če se je kje zataknilo, se je po mojem razumevanju na tožilstvu.

Preidiva na nekoliko prijetnejšo temo. Postavil si nov svetovni rekord za najdaljšo pogovorno oddajo na svetu. Kako je sploh prišlo do te ideje, kako si se počutil med samo izvedbo in kakšna so bila občutja potem? 

Kako točno je prišlo do te ideje, se niti točno ne spomnim. Vsekakor pa smo mi medij (op. p. Nova24 TV), ki je ves čas na udaru in se moramo ves čas lotevati stvari, da nekako vzbudimo pozornost, da pridobimo sponzorje. Guinnessov rekord je ena od takšnih stvari, ki omogoča sponzorjem, ki so ves čas deležni napadov vladajoče politike, da se manj zagovarjajo zaradi oglaševanja na naši televiziji, kot bi se morali sicer.

Kako sem se počutil? Moram reči, da sem se skoraj tri mesece pred tem temeljito pripravljal, fizično in psihično. Enostavno sem prišel v studio na dan začetka trdno odločen in skoncentriran na to, da bom stari rekord podrl in postavil novega. Ves čas sem bil maksimalno fokusiran, niti za trenutek nisem pomislil, da mi ne bi uspelo ali da bi celo odnehal. Bilo je težko in bili so trenutki, ki so bili res naporni, vendar pa ravno zaradi odločenosti, da bom to naredil, sem prebrodil tudi najhujše in potrpel.

Lahko povem, da sem bil presenečen, kako svež si bil med mojim gostovanjem v oddaji. Gostoval sem v torek dopoldne, tj. približno 40 ur po začetku, in pričakoval sem, da boš veliko bolj utrujen in nasploh »bolj cunjast«.

Ja, bili so trenutki, ko sem bil tudi veliko bolj »cunjast«. A v splošnem se je vse omejilo na generalni fokus, na odločenost doseči zastavljeni cilj, v tem primeru seveda postaviti nov svetovni rekord.

Možgani delajo v tisto smer, kamor si usmerjen, in tako je tudi šlo iz minute v minuto. Res pa je tudi, da sem ves čas imel primerno prehrano in da sem skrbel, da so imeli možgani ves čas dovolj hranil. Možgani so namreč največji porabnik energije v telesu, tako da je bila skrb za dovolj glukoze primarna.

Koliko časa pa si potreboval po dogodku, da si se polno regeneriral? Da si v celoti prišel k sebi, kot pravimo.

Za popolno regeneracijo sem porabil kar precej časa. To se na zunaj sicer ni opazilo, sam sem pa dolgo časa opažal, da sem veliko hitreje utrujen kot sicer. Skoraj tri tedne je trajalo, da sem prišel nazaj v svoj normalni ritem. Takoj po doseženem rekordu se namreč nisem mogel naspati. Spal sem po obrokih, niti enkrat ne več kot osem ur v kosu. Zbujal sem se sicer normalno, sem pa potem zelo hitro postal spet zaspan. Prve tri dni po koncu sem praktično ves čas spal kot dojenček (smeh). Če kdo misli, da tri dni ne spiš, potem se pa uležeš in se naspiš, razmišlja narobe. Ne moreš spati tako dolgo, razen če bi si s čim pomagal. Prav to pa se mi zdi pomembno tudi posebej omeniti. Med samim postavljanjem rekorda si nisem pomagal z nobenimi posebnimi substancami.

foto: Polona Avanzo

Tudi nobenega red bulla?

Ne. Edina poživila, ki sem jih vzel v vsem tem času, so bile tri kave, in če se ne motim, prav tako trije črni čaji.

Čestitke seveda še enkrat tebi in celotni ekipi Nova24 TV, saj je to lep uspeh tako zate kot tudi za medijsko hišo Nova24 TV. Kako pa sicer komentiraš, da medije okoli Nova24 TV ves čas ponižujejo, napadajo, blatijo, namesto da bi jih (vas) sprejel samo kot še enega od medijev?

Najprej to razumem kot kompliment. Če bi bili nepomembni, se z nami nihče ne bi ukvarjal. Čim več imamo vpliva in čim globlje sežemo s kritiko v oblast, več je napadov in mislim, da zato to počnejo. To pa se je posebej stopnjevalo po nastopu Golobove vlade. Je pa logična posledica tega, da je predsednik vlade − in tudi nekateri ministri so se tega že nalezli od njega (npr. Boštjančič) − izjemno aroganten, samovšečen in nasploh poln sebe po načelu: Mi smo najboljši, nam nihče nič ne more. Zato pa so še toliko bolj občutljivi na kritiko. Njihovi lakaji jih očitno ves čas servisirajo z informacijami o tem, kako super so, potem pa se je precej neprijetno videti v ogledalu, kjer ne vidiš več Doriana Greya mladega, temveč že ostarelega in izmaličenega.

Kako pa vidiš to, da se predstavniki vlade praviloma ne odzivajo na vaša povabila na obisk in k sodelovanju v oddajah?

Ne morem reči, da se čisto nihče ne odzove. Pri nas je bil npr. minister Matej Arčon, odzovejo se tudi nekoliko nižji uradniki. Gre pa seveda za politično odločitev, ko so se člani koalicije dogovorili, da k nam ne pridejo zato, da nam lahko kasneje očitajo, da smo enostranski. Praktično vsi, ki so prišli k nam, kasneje izrazijo presenečenje, kako korektno so bili obravnavani.

Tak primer je aktualni minister za gospodarstvo Matjaž Han. Prav tako aktualni minister za obrambo Marjan Šarec in tudi aktualni premier Robert Golob še prej, ko je bil direktor Gen-I, preden je torej zasedel zdajšnji položaj. Potem pa je prišla nekakšna »prepoved« in so nehali. Zadnji tak primer je npr. Danijel Bešič Loredan, nekdanji zdravstveni minister, ki je kolegu Rantu po povabilu v oddajo dejal, da bi sicer prišel, vendar si »ne upa, saj bi bil kregan«.  To je seveda njihov problem. Mi delamo vsebine z njimi ali pa brez njih. Pameten politik pride.

Kdaj pa bomo pri vas videli predsednico Natašo Pirc Musar? 

Iskreno, ne vem, ali smo jo že povabili, lahko pa obljubim, da jo bomo. Hvala za namig. Do sedaj sem jo videl predvsem kot odvetnico, ki nam zavzeto pošilja različne dopise ipd., ter kot ženo tranzicijskega tajkuna.

Med drugim vodiš zdaj že kultno oddajo Kdo vam laže na Nova24 TV in aktivno spremljaš slovensko politiko. Kako vidiš slovensko politično prihodnost?

Zdaj je počasi že vsem jasno, da Robert Golob kot predsednik vlade konca mandata ne bo dočakal. Ocenjujem sicer, da bi bilo za opozicijo bolje, da bi ga, saj bi skozi delo te vlade na plano izplavala vsa beda te politike. Da bi ljudje laže dojeli, kar je nekoč dejal Karl Erjavec, in sicer: »Nov obraz, nova napaka.« Ampak zato ga bodo strici iz ozadja zamenjali. Poskusili bodo z novim, prodajali nam bodo nekakšne tehnične vlade ipd. in nekako izničili to negativno energijo, ki se je ustvarila z Golobom.

To pa je presenetljivo tudi zame, kako hitro se je ta negativna energija nabrala okoli Roberta Goloba. Ne spomnim se, da bi katerikoli predsednik vlade, niti Miro Cerar, ki je sicer dosegel boljši rezultat kot Golob v odstotkih, s toliko podpore, medijske in javnomnenjske, nastopil svoj mandat in potem tako hitro vse skupaj uničil. Če je Golob na kateremkoli področju res sposoben, potem je to na tem področju. Če bi se prijavil pri Guinnessovih rekordih, bi bil to zagotovo za vpis med dosežke v tej knjigi, med slovenske rekorderje, skupaj z mano torej.

Kako vidiš zadnje novosti v slovenski politiki? Anžeta Logarja in Platformo sodelovanja ter napovedano platformo z Lojzetom Peterletom?

Nisem privrženec mečkanja. Želel bi si, da Logar ustanovi stranko in se umesti tam, kjer ga itak vidim, to je na levi. Mislim, da lahko on Sloveniji prinese to, kar nam manjka. Manjka nam namreč normalna leva politična stranka, saj imamo zdaj na levi samo skrajne stranke. Upam, da bo Logar šel v to in ne bo mečkal ter čakal na zadnji trenutek pred volitvami. Lahko se mu namreč zgodi enako kot vsem novim obrazom.

Platforme Lojzeta Peterleta nisem še čisto dobro dojel v smislu, kaj je v ozadju in kaj bi sploh rad naredil s tem. Bojim pa se, da je približno enako impotentna kot Logarjeva. S tem izrazom ne želim biti žaljiv, želim pa provocirati. Želim si, da ljudje stopijo na plano, v odkrit, pošten politični spopad, kar Slovenija zelo potrebuje. Da se končno enkrat politika začne meriti po tem, kdo ponuja boljše rešitve za Slovenijo, in ne po tem, kdo ima bolj ali manj rad Janeza Janšo.

foto: Matic Štojs Lomovšek

V politiko je aktivno vstopil tudi dr. Peter Gregorčič, pogosto glede vstopa v prve politične vrste slišimo tudi ime dr. Vladimirja Prebiliča.

Gregorčič se mi zdi prijetna osvežitev slovenskega političnega prizorišča, ga pa ne vidim v Slovenski ljudski stranki. Kot sem pred časom dejal že za predsednika SLS Marka Balažica, si predsednika te stranke nekako ne predstavljam kot človeka, ki ne zna voziti traktorja. Zato bi si želel, da SLS za predsednika dobi kmeta, ki bo v primeru, ko se zgodijo takšne zadeve, kot je npr. primer odvzem krav na kmetiji pri Krškem, stopil pred kmete, jih pozval, da bi v naslednjem trenutku s traktorji z gnojnico zalili stavbo vlade na Gregorčičevi v Ljubljani ali stavbo državnega zbora. Podobno, kot to naredijo francoski kmetje. Slovenski kmet predolgo trpi in je predolgo tiho. Spoštujem sicer omenjene posameznike, vendar jih vidim v neki drugi politični opciji.

Vladimir Prebilič je že nekaj časa na prizorišču, a ves čas v nekakšni rezervi. Menim, da v tej sestavi parlamenta ne bo aktivneje stopil v prve vrste na državni ravni, bom pa presenečen, če se ne bo pojavil na prihodnjih državnozborskih volitvah.

Še zadnje vprašanje: Ali gremo na predčasne volitve?

Šli bomo na predčasne volitve, vendar šele takrat, ko bodo tisti, ki vladajo brez volitev, ocenili, da so dovolj dobro pripravljeni. Da bodo torej imeli nov obraz, da bodo ocenili, da so že dovolj diskreditirali SDS, ali pa bodo ugotovili, da bi jim čakanje na redne volitve povzročilo večjo škodo kot eventualni poraz na predčasnih volitvah.

(Opomba uredništva: Intervju je bil prvotno objavljen 16. decembra 2023 na spletni strani portal24.si.)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine