Piše: Vida Kocjan
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije prinaša nižji DDV na osnovna živila in energente, ugodnejšo obravnavo normirancev, mikro s. p.-jev in kmetov, možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu ter druge razbremenitve za gospodinjstva, podjetnike in upokojence. O uveljavitvi zakona bomo volivci odločali na referendumu 6. decembra 2026.
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, imenovan tudi razvojni zakon za Slovenijo, je državni zbor sprejel že 11. maja 2026. Za zakon je glasovalo 47 poslank in poslancev, 35 jih je bilo proti. Pripravili so ga poslanci strank NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca, podprli pa so ga tudi v SDS. Zdajšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše uveljavitev zakona podpira, medtem ko mu v zdajšnji opoziciji (Svoboda, SD in Levica) nasprotujejo. Pri tem jih izdatno podpirajo nevladne organizacije in predvsem sindikati.
Sindikati so zbrali več kot 40 tisoč overjenih podpisov z zahtevo za razpis referenduma in jih 9. oktobra vložili v državni zbor. Državni zbor je sprva sklenil, da referendum zaradi davčnih določb ni dopusten, a je ustavno sodišče avgusta ta sklep razveljavilo, kar je odprlo pot do referenduma. Če se to ne bi zgodilo, bi zakon že veljal in marsikaj bi bilo že lažje.
Podporniki – pobudniki zakona, vlada in gospodarstvo – so namreč enotni, da zakon koristi širokemu krogu ljudi in gospodarstvu (prinaša nižje življenjske stroške, boljše poslovno okolje in zadrževanje kadrov) ter da nikomur ničesar ne jemlje. Nasprotno pa v skrajni levici, vključno z njeno podaljšano roko, t. i. rdečimi sindikati, trdijo, da gre za »zakon za bogate« oziroma za zakon za razkroj socialne države.
Poleg tega zakonodajnega referenduma, ki bo 6. decembra, se omenja tudi možnost, da bi na isti dan potekali še trije posvetovalni referendumi – o nižjem DDV, racionalizaciji javne uprave in prepovedi zakrivanja obraza. Slednje do oddaje prispevka še ni bilo potrjeno.
Razprava o določitvi datuma referenduma je v državnem zboru potekala konec prejšnjega tedna, ko so poslanci obravnavali predlog odloka o razpisu referenduma. Formalno je šlo za določitev datuma in postopka, vendar se je večurna razprava hitro preusmerila na vsebino zakona. Odlok je bil na koncu sprejet (69 navzočih, 69 za), s čimer je državni zbor potrdil, da bo referendum potekal v nedeljo, 6. decembra 2026. Vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je sprejel DZ na seji 11. maja 2026?«
Zanimiv proceduralni uvod
Začetek razprave je zaznamoval proceduralni spor zaradi nalepke na prenosniku državnega sekretarja na ministrstvu za finance Petra Papeža (in kolega), ki je nakazovala podporo zakonu. Opozicija (Levica: Vladimir Šega, Asta Vrečko; Svoboda: Lenart Žavbi, Alenka Bratušek) je trdila, da gre za kršitev zahteve po nevtralnosti vlade pri referendumskih vprašanjih. Ravnanje so označili za neprimerno in propagandno še pred uradnim začetkom kampanje. O tem, da sami pogosto nosijo priponke, s katerimi nakazujejo svoje glasovanje, so molčali.
Koalicija in podporniki zakona (Žan Mahnič, Andrej Poglajen, Katja Kokot idr.) so njihove navedbe zavrnili z argumenti, da se kampanja uradno še ni začela, da vlada lahko pojasnjuje svoja stališča in da gre za svobodo izražanja na osebnih napravah, ob tem pa so potegnili vzporednice s preteklimi primeri. Podpredsednik državnega zbora Danijel Krivec pa je opozoril, da ustavna odločba zahteva nevtralnost, ne pa tudi popolne prepovedi sodelovanja.
Papež: Zakon je razvojni, ne »za bogate«
Državni sekretar Peter Papež je uvodoma povedal, da vlada na odlok o razpisu referenduma nima pripomb. Poudaril je, da je zakon razvojni in ne »za bogate«. Podal je tudi konkreten primer enega dne slovenske družine. Zaradi zanimivosti in aktualnosti razpravo objavljamo posebej. Izpostavil je še, da zakon nikomur ničesar ne jemlje, daje pa širokemu krogu ljudi in gospodarstvu.
Zakon ni namenjen bogatašem
Rado Gladek, poslanec SDS in predsednik odbora za finance, je poudaril, da v stranki spoštujejo pravico do referenduma, a verjamejo, da bodo volivci izbrali vizijo Slovenije, ki nagrajuje delo, podjetnost in razvoj ter zadržuje mlade v domovini. Opozarjal je na nasprotovanje levega pola in dela sindikatov ter na to, da ukrepi (mikro s. p.-ji, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za določene skupine, nižji DDV na hrano in energente …) niso namenjeni »bogatašem«.
Podobna stališča so izrazili predstavniki strank NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resni.ca. Poudarili so, da zakon prinaša konkretne razbremenitve in spodbuja konkurenčnost ter da to ni populističen »zakon za bogate«.
Levičarji proti
Med razpravljavci, ki nasprotujejo zakonu, so izstopali poslanci Klemen Boštjančič in Alenka Bratušek (oba Svoboda) ter Asta Vrečko in Vladimir Šega (oba Levica). Skrbijo jih fiskalne posledice, saj naj bi se v državnem proračunu zaradi nižjih davkov zbralo manj denarja. Boštjančič in Bratuškova sta tudi strašila in navajala domnevno ogrožanje javnih storitev. Bratuškova je govorila o t. i. znižanju prihodkov v proračunu (porodniška, invalidi, štipendije idr.), Boštjančič pa o tveganjih za pokojninsko in zdravstveno blagajno ter socialno državo. Izgovarjala sta se tudi na Fiskalni svet in njegove ocene o domnevno okoli 900 milijonih evrov manj proračunskih prihodkov letno.
Simič: V zakonu ni »darila bogatim«
Slednje je doslej javno že večkrat demantiral mag. Ivan Simič, davčni strokovnjak in nekdanji direktor Finančne uprave RS (Furs). Simič podpira uveljavitev zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) in bo na referendumu glasoval ZA.
Opozarja, da ne gre za »zakon za bogate«. Po branju celotnega besedila pravi, da v njem ne najde »darila bogatim«, saj gre za ureditve, ki bi jih Slovenija morala imeti že prej. Ocene Fiskalnega sveta je označil za pretirane in poudaril, da v njih ni upoštevana dinamična komponenta (večja aktivnost, zadržanje kadrov, več zavezancev ipd.). Njegova ocena statičnega izpada se giblje med 200 in 300 milijoni evrov letno in ne okoli 900 milijonov, kot navaja Fiskalni svet in kar zdaj s pridom izkoriščajo v opoziciji.
Simič je še posebej poudaril, da zakon ne znižuje plač v javnem sektorju, ne ustavlja napredovanj in ne zamrzuje plačne reforme. Glede razvojne kapice pri 7.500 evrih bruto pa Simič poudarja, da to ni darilo bogatim; del se vrne prek dohodnine, ukrep pa pomaga zadržati visoko usposobljene kadre (večina držav EU ima podobne meje). Pozdravlja tudi polno pokojnino ob nadaljevanju dela, pri čemer je Slovenija edina država (ali med redkimi) v EU, kjer to ni mogoče. Trditve levičarjev o »prisilnem upokojevanju« pa označuje za pretirane in zavajajoče. Glede nižjega DDV na osnovna živila (na 5 odstotkov) in možnosti nižjega DDV na energente pa Simič opozarja, da gre razlika neposredno državljanom. Opozarja še na spremembe za normirance in mikro s. p.-je, na nižjo obdavčitev najemnin (posebej za mlade oziroma družine) in na ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za določene skupine (upokojence itd.).
Kritičen je še do ideološke delitve v slogu »ker si ti ZA, sem jaz PROTI«. Poudarja, da je zakon dobra iztočnica za nadaljnje spremembe v smeri bolj stimulativnega okolja. Opozarja, da prejšnja (Golobova) vlada ni bila deležna podobnih kritik ob večjih javnofinančnih učinkih. Simičeva stališča so objavljena na njegovem blogu in povzeta v medijih.
Državni sekretar Peter Papež: »To je razvojni zakon, ne zakon za bogate, ampak zakon za to družino in zakon za gospodarstvo«
V nadaljevanju objavljamo uvodno razpravo Petra Papeža, državnega sekretarja na ministrstvu za finance, v kateri je zelo nazorno opisal bistvo t. i. interventnega zakona.
»Danes državni zbor odloča o datumu referenduma. Vlada k odloku nima pripomb, 6. decembra bodo odločali ljudje.
Zato vam bom danes povedal, kaj razvojni zakon pomeni za en dan ene slovenske družine in za gospodarstvo.
Zjutraj: mama v trgovini kupi kruh, sadje, jajca. Kruh je za tretjino dražji kot leta 2022 – razvojni zakon trajno zniža DDV na kruh, mleko, meso, sadje, jajca, zelenjavo, olje, sladkor. Tako da to ni luksuz. To so osnovna živila.
Dopoldne: oče obrtnik v slabem letu zasluži okoli minimalne plače, državi za prispevke plača okoli 650 evrov na mesec. Po novem bo plačal okoli 250 evrov. To je razlika med tem, ali zapre dejavnost ali zaposli novega delavca oziroma vajenca.
Opoldne: babica je upokojenka, je medicinska sestra, rada bi pomagala na oddelku, kjer kadra primanjkuje. Danes si država za to vzame večji del pokojnine. Ko pa se bo zakon uveljavil, bo prejemala polno plačo in celotno pokojnino, prav tako pa se ji ne bo trgal prispevek za dolgotrajno oskrbo. Babica je namreč vse življenje že prispevala in plačevala davke.
Popoldne: dedek ima napotnico in čaka. Prejšnja vlada je v prvem letu za krajšanje čakalnih vrst porabila okoli 137 milijonov evrov, vrste pa so bile najdaljše v zgodovini. Denarja ni manjkalo, manjkalo je pameti. Po novem bodo lahko zdravniki s soglasjem delali več – vsaka dodatna ura za zdravnika je en dedek manj v čakalni vrsti.
Zvečer: sin ima 27 let in išče stanovanje. Lastnik, ki stanovanje odda mlademu do 30 let ali družini z otrokom, bo plačal 5 namesto 25 odstotkov davka.
Ko družina prižge luč, opere nekaj, se ogreva – vlada bo lahko za devet mesecev znižala DDV na elektriko, plin, drva na devet in pol odstotka.
In ponoči: hči je inženirka, odgovarja podjetju, ki piše iz Gradca, ki ji ponuja delo. Avstrija ima kapico na prispevke pri 6930 evrih. Predlog zakona jo uvaja pri 7500 evrih. Hčer želimo obdržati doma.
To je razvojni zakon: ne zakon za bogate, ampak zakon za to družino in zakon za gospodarstvo.
Torej, kaj prinaša podjetjem, gospodarstvu, ki nekaj ustvarja? Slovenija je med državami OECD med tistimi z najvišjim davčnim primežem, industrijska proizvodnja je padla, padamo na lestvicah konkurenčnosti. Podjetja kot največjo oviro navajajo stroške dela in pomanjkanje delavcev.
Razvojni zakon odgovarja na to: kapica podjetjem pomaga obdržati strokovnjake, polna pokojnina vrača na trg dela izkušene ljudi, mladi podjetniki dobijo nižje prispevke in enostaven sistem normiranih stroškov.
Naj omenim še kmete: dobijo nižji DDV na semena in gnojila.
Razvojni zakon pa daje tudi sporočilo vlagateljem: Slovenija razbremenjuje delo in pravila veljajo za vse. Nasprotniki o vsem tem rečejo, da si tega ne moremo privoščiti.
O gospodarstvu nas učijo tisti, ki so 7,7 milijona evrov plačali za podrtijo na Litijski, ki so 6,5 milijona namenili za računalnike, ki so stali v skladiščih.
In o čem bomo dejansko odločali 6. decembra, kar mora vedeti vsak volivec? Ne bomo izbirali po delih. Če zakon pade, pade vse.
Spoštovani, 6. decembra ne bodo odločali sindikalni štabi, opozicija ali plačane nevladne organizacije – odločali boste ljudje: mama, oče, babica, dedek, sin in hči. Nasprotniki imajo eno samo besedo proti, mi pa imamo za vse to eno besedo: ZA – za boljšo Slovenijo, za razvoj. Vlada podpira odlok in razvojni zakon.«
Vlada podpira uveljavitev razvojnega zakona, saj vsebuje koristne rešitve za dolgoročni razvoj države
Vlada RS: »Zakon je treba presojati po njegovih ciljih in učinkih na prebivalstvo, gospodarstvo in dolgoročni razvoj države. Zakon ne uvaja novih davkov ali prispevkov in ne znižuje nobene pokojnine. Vsebuje ukrepe, ki zmanjšujejo davčna in prispevna bremena, znižujejo obdavčitev osnovnih živil in določenih energentov, izboljšujejo položaj upokojencev, družin, mladih, samozaposlenih in kmetov, povečujejo dostopnost zdravstvenih storitev ter spodbujajo delo, podjetništvo in investicije.
Zakon tako odgovarja na ključne izzive, s katerimi se soočajo ljudje in gospodarstvo, kot so visoki življenjski stroški, visoka obremenitev dela, dolge čakalne dobe v zdravstvu, nizka delovna aktivnost starejših in upad konkurenčnosti.«
Ukrepi, kot so razbremenitev dela, nižja obdavčitev osnovnih živil in določenih energentov, spodbujanje daljše delovne aktivnosti starejših, uvedba razvojne kapice ter zmanjšanje administrativnih obveznosti za podjetnike in sobodajalce, bodo po oceni vlade pozitivno vplivali na življenjski standard, zaposlenost, investicije in ustvarjanje višje dodane vrednosti.
Vlada zato podpira uveljavitev zakona in poudarja, da ga je treba presojati celovito, ob upoštevanju vseh njegovih neposrednih in posrednih učinkov.
