Na omrežju facebook se je danes pojavil zapis znanega in priljubljenega igralca, s katerim odgovarja na včerajšnji javni poziv tako imenovanih intelektualcev, v katerem svarijo pred avtoritarno oblastjo. Žalostno, je predvsem to, da gre v ozadju predvsem za željo po ohranitvi privilegijev, ki jih uživajo.
Roman Končar je takole napisal:
“Spoštovane in spoštovani, tako imenovani akademiki in akademkinje, najrazličnejši znanstvenice in znanstveniki, podpisniki “PETICIJE 75”!
Dobesedno zgrožen in dodobra prestrašen, sem natančno, skrbno in pazljivo, z velikanskim občutkom za pravico in znanstveno resnico (temelječo na neovrgljivih, zlahka dokazljivih dejstvih), predvsem pa popolnoma dobronamerno, prebral ubesedenje vaših usodnih “skrbi za narod”, pod katerega ste se podpisali in podpisale. Zgrožen zategadelj, ker nekatere izmed podpisanih osebno poznam in me je srh spreletaval, ko sem prebiral, kar sem prebiral in nisem mogel doumeti, da ste se podpisali pod ta nečloveško zlobni in zlonamerni, popolnoma zlagani, oziroma na grozljivo nestvarnih in neresničnih navedbah temelječi pamflet, najslabše možne vrste, kar sem jih kadarkoli imeli možnost prebrati.
Toliko dobesedno za lase privlečenih, v leporečje neke puhle , kvazi-akademske umotvornosti ubesedih in zapisanih neresnic, podtikanj, zloveščih zlonamernosti, ki z dejanskim življenjem nimajo a ma totalno nobene povezave, toliko na daleč vidne, zlagane gnojnice, e, Boga mi, je resnično sila težko vkup spraviti. Moraš biti res akademik ali akademkinja posebne sorte, brezdušno, brezobrazno, brezhrbtenično, brezsrčno gor vzgajane, da ti uspe tak manifestični konstrukt In zaskrbljen nad dejstvom, da univerze, preko posameznih fakultet, podeljujejo doktorate) in ne vem še kakšne visoko leteče akademske nazive) ljudem vaše sorte.
Znanstveniki in akademiki (naj navedba velja za oba spola!) bi morali biti – tako, kot pesniki, na primer – kot solza čista “sol naroda”, na katero se narod lahko kadarkoli opre in v njej (v tej, v “soli naroda”) najde svojo identiteto, svoj ponos, če hočete – tudi svojo, neke posebne vrste – uteho. Pa samopotrditev nekega dostojanstva in častnosti tudi. Vi, podpisnice in podpisniki tega intelektualno spačenega kvazi-inteligentnega spačka, ubesedenega in zapisanega, ste vse prej kot “sol naroda”. Garant! Vi in Ve ste solna kislina, ki zlovešče, celo kataklizmično najeda narodovo zdravo samobit, ki pobalinsko, samoljubno-egoistično in barabinsko brani neubranljive branike več-desetletnih privilegijiv, ki so vam bili – to je zdaj več kot očitno! – za vaše nečloveško hlapčevstvo “režimu” podeljevani vseskozi in vedno znova. Gospe in gospodje (ki, seveda, to nikakor niste!), sram me je, da ste, takšni, kakršni ste. Sram me je, v dno duše moje nevedno-nedolžno-nebogljene me je sram, da ste desetletja, tako navznoter, kakor tudi navzven (no, to je še huje, seveda!) bili sinonim za slovensko akademskost, znanost, nekateri tudi za umetnost. To, vaše pisno dejanje, je nevredno poštenega, srčnega, domoljubnega, pokončnega in dostojanstvenega človeka. Vsem svobodam po izražanju lastnih mnenj navkljub, katere a priori in vsekakor spoštujem, je vaše dejanje – zavrženo, perverzno in vredno vsakršnega prezira. O vašem dejanju bo, vsekakor, sodil največji in najbolj pravičen izmed vseh sodnic in sodnikov – čas. In prav je tako.
Pa brez zamere, spoštovane in spoštovani (ki spoštovanja, seveda, niste vredni!).”
