Piše: Luka Perš (Nova24tv)
“Glede dokumenta, ki sem ga prebral, je zelo majhna verjetnost, da je ta prišel s strani Janeza Janše,” je poudaril hrvaški strokovnjak za mednarodne odnose in območje Balkana Branimir Vidmarović. Po njegovi oceni “non paper” o BiH predstavlja diplomatski zmazek, ki ga je napisal tretjerazredni uradnik. V dokumentu namreč kar mrgoli napak. Sumi tudi, da bi lahko dokument nastal znotraj kosovsko-albanskih diplomatskih krogov. “Ta dokument je zasnovan na prostaški način,” je kritičen Vidmarović.
Balkansko farso o domnevnem “non paperju” glede “razkosanja” ozemlja Bosne in Hercegovine je za hrvaški medij Dnevno raztrgal hrvaški strokovnjak za mednarodne odnose Branimir Vidmarović. S tem se je odzval na poročanje medijev iz prostora nekdanje skupne države češ, da naj bi slovenski predsednik vlade Janez Janša februarja letos le tega poslal predsedniku Evropskega sveta, Charlesu Michaelu. Zelo hitro se je izkazalo, da je afera namenjena le notranjim političnim obračunom s trenutno vlado.
Bosna in Hercegovina zaradi svoje zgodovine (nacionalne razdrobljenosti) predstavlja večni sod smodnika na Balkanu. Informacije, ki so se pojavljale v javnosti o t.i. razkosanju BiH, so znane že desetletja. Zanimivo je sicer, da je nekdanji predsednik države Milan Kučan kot takratni posebni odposlanec predlagal nekaj podobnega, pa niti eden izmed dominantnih medijev v Sloveniji ni skočil na okope. Enako je v svojem zapisu ugotovil tudi Vidmarović in dodal, da se že od daleč vidi, da dokument ni moral priti s strani Vlade Republike Slovenije. “Glede dokumenta, ki sem ga prebral, je zelo majhna verjetnost, da je prišel s strani Janše,” opozarja strokovnjak za Balkan.
Vidmarović navedel tri primere pomenljivosti
Vidmarović je kritičen na račun sloga jezika, ki je v dokumentu uporabljen, saj ta dokazuje, da nikakor ne gre za resen diplomatski dokument. Težava dokumenta je nedvomno v jeziku in stilu dokumenta. Ob tem poudarja, da je jezik politične komunikacije povsem drugačen znotraj prostora Evropske unije. Zaposleni v teh institucijah komunicirajo večinoma v angleškem jeziku. Temu primerno je v rabi posebno besedišče. V okviru specifičnega evrokratskega besednjaka se pojavljajo besede, kot so: “stakeholder”, “capacity”, “framework”, “roadmap”, “action plan” in denimo “sustainable”. V tem dokumentu ni videti, da bi bil napisan v visokem diplomatskem jeziku.
Drugič, diplomatski jezik je v pogostokrat v uradnih dokumentih suhoparen, nezanimiv, a še vedno strogo slovnično pravilen. “V takšnih dokumentih se zelo redko pojavljajo slovnične napake.” V famoznem “non paperju” je Vidmarović opazil kar nekaj napak pri uporabi ednine in množine, kar ga seveda zelo čudi. Lahko samo zamahnemo z roko, a po besedah Vidmarovića je to le še eden izmed znakov konstruktov afere.
Tretjič, zdela se mu je čudno, da je bila problematika predstavljena tako zelo lahkotno. V t.i. “jeziku načrta”, kot to poimenuje hrvaški strokovnjak, so običajno vsebovana zelo previdno nanizana priporočila. Običajno se omenjajo ocene, ki jim sledijo priporočila. Noben dokument ni napisan na takšen lahkoten način in ne predstavlja mednarodnega problema tako enostransko. “Ta dokument je v zvezi s tem zasnovan na prostaški način,” je prepričan.
Vidmarović sumi, da so afero sproducirali v albanskih-kosovskih krogih
Zaradi vseh teh dejstev Vidmarović trdi, da je “non paper” o BiH napisal nek tretjerazredni uradnik. Le nepoučeni poznavalec pisanja mednarodnih besedil bi zahteval, da je nujen pogovor s t.i. “decision-makerjem” (odločevalcem). Takšno sklicevanje na “decision-makerja” je nedvomno zelo dobra propaganda finta, da je dokument pridobil na pomembnosti.
V primeru, da avtor besedil ne želi omenjati konkretnih imen, bi se v dokumentu pojavile besede, kot so “stakeholder”, “relevant party” ali “key figure”, a tega v dokumentu enostavno ni mogoče najti. Le slabo zastavljeni načrti so videti tako enostavni, urejeni do konca in brez omembe utečenih procedur, v njih pa so pogostokrat napisani različni scenariji za izvedbo referenduma o vstopu BiH v EU ali za sklenitev zavezništva te države s Turčijo.
To je le nekaj osnovnih ugotovitev, ki razkrivajo podlo in umetno ustvarjeno afero o BiH v slovenskih osrednjih medijih. A vse kaže, da BiH predstavlja žrtev notranjepolitičnega boja v Sloveniji. Nikoli pa ni utihnila ideja o veliki Albaniji. Vsak slovenski državljan se zelo dobro spominja, komu je predsednica SD in evropska poslanka Tanje Fajon obljubljala vizume za vstop v EU. “Mogoče se motim ali pa pretiravam, ampak meni se dozdeva, da so dokument v celoti sestavili svetovalci ali pa je nastal v diplomatskih krogih, blizu Kosova in Albanije,” zaključuje Vidmarović.
