Piše: Domen Mezeg (nova24tv.si)
“Vsekakor jesen ne bo tako mirna, kot se je doslej zdelo ob pozivih k politični enotnosti,” meni dr. Matevž Tomšič s Fakultete za uporabne družbene študije.
Obeta se vroča politična jesen, čemur botrujejo tudi številni dogodki v zadnjem času. Med drugim so se zgodile poplave in sanacija popoplavne škode. Zanimivo bo videti vladne uspehe na tem področju. Tu je tudi rast cen električne energije. Ukrepi za nižjo ceno se iztekajo, vlada pa novih zaenkrat ne načrtuje. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je nekajkrat celo dejal, da bodo rešitve iskali šele tedaj, ko bo stanje zares nevzdržno. Torej pozimi, ko bodo ljudje ostali na mrazu, ker ne bodo zmožni odplačevati položnic? Pojavlja se tudi vprašanje morebitne rekonstrukcije vlade v bližajočih se mesecih. In tu so navsezadnje še rastoče davčne obremenitve ter zatiranje svobode govora s strani vladajočih. Spomnimo, da je Telekom Slovenija napovedal spremembo programske sheme, po kateri bi močno omejil število gledalcev Nove24TV (tukaj).
O zadevah je za naš medij spregovoril predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič: “Ne vem, če bo jesen kaj bolj vroča, kot je običajno. Jesen je vselej politično bolj vroča, ker je konec dopustov, vlada in ostale institucije začnejo z bolj intenzivnim delom, več se dogaja v politiki itd.” To pa rezultira tudi v napetostih. Vsekakor jesen ne bo tako mirna, kot se je doslej zdelo ob pozivih k politični enotnosti. Predsednik vlade Robert Golob in prvak opozicije Janez Janša sta delovalo “zelo spravljivo”, vendar pa bo ta “spravljivost” slej ko prej popustila, ko se bodo pojavila konkretna politična vprašanja. Možnosti, da bi se kaj zalomilo pri sanaciji, je pri operativno ne ravno sposobni vladi ogromno. Mogoča je tudi kakšna rekonstrukcija vlade, vendar pa bo koalicija pretežno vztrajala v dosedanji sestavi. Kakšnega resnega pretresa znotraj vlade Tomšič ne pričakuje, morda lahko pride do kakšne zamenjave v ministrskih vrstah.
Bo vlada sprejela ukrepe, ki bodo na dolgi rok preprečevali podobne katastrofe ali raje financirala nevladnike?
Naš sogovorec se je v nadaljevanju dotaknil tudi sanacije poplav. V tem trenutku bi težko podal oceno. “Reakcija tistih, ki so poklicani za reševanje, je bila precej hitra, vprašanje pa je, v kolikšni meri je to zasluga politike oziroma vlade. Koliko je k temu dejansko doprinesla izvršna oblast, pa bomo videli po določenem času,” meni Tomšič. Ni govora samo o sanaciji škode, ampak tudi o ukrepih, ki bi preprečili podobne katastrofe. Govora je o sanaciji vodotokov, izgradnja zadrževalnikov ipd. Vemo, da je bila vladajoča politika na tem področju pasivna. Hkrati je znano, da je Golobova vlada celo zmanjšala sredstva za urejanje vodotokov … Po mnenju Tomšiča je na mestu vprašanje, ali bodo te zadeve prioritetne ali pa se bo z denarjem še naprej “zasipalo” vladi naklonjene nevladne organizacije.
Sociolog dr. Matevž Tomšič (Foto: STA)
“Osebno mislim, da se bo zgodilo to drugo,” ocenjuje analitik. S sogovorcem smo se dotaknili tudi spornega kanala C0. Prav poplave so namreč jasno pokazale, da gre za skrajno rizičen projekt. Tomšič upa, da bo tudi v tej zadevi prišlo do sprememb. “Sedaj se je vendarle pokazalo, da bi v primeru delovanja te zadeve prišlo do izjemne naravne katastrofe, vendar pa projektu zaenkrat še ni nihče dal rdeče luči! Vlada bi to lahko storila,” je bil kritičen. Prav tako po njegovem obstaja nevarnost, da bi vlada povzročeno škodo oziroma njeno sanacijo izrabila za uvajanje dodatnih davčnih obremenitev, za prekomerno “poseganje v denarnice državljanov”. “Zamisli z raznimi udarniškimi sobotami gredo v to smer,” pri čemer poudarja, da gre za ukrepe iz nekih preteklih časov, ki bi morali biti stvar preteklosti. Dotaknil se je tudi dviga cene elektrike, kar lahko vstavimo v kontekst dodatnih obremenitev državljanov in gospodarstva.
Inkvizitornim organom se je potrebno upreti
Za konec smo spregovorili tudi o vladnem pregonu “sovražnega govora”, kar je bilo do poplav na prioritetnem seznamu te vladne garniture. Tomšič je zadržan do kakršnegakoli preganjanja sovražnega govora, saj po njegovem obstajajo sodišča, obstajajo organi pregona, ki v primeru zlorabe svobode izražanja z namenom pozivanja k nasilju, širjenja sovraštva, z namenom povzročanja škode, ki to sankcionirajo. “Že sedanja zakonodaja to omogoča. Sem pa proti temu, da se uvaja neke dodatne institucije, ki se s tem ukvarjajo. Gre za neko novo “inkvizicijo”, ki bi mimo sodišč sankcionirala tiste, ki se izražajo na neprimeren način …” Temu pa Tomšič absolutno nasprotuje. Zdi se, da si del vladajoče politike želi prav to – uvajati nove institucije, ki lahko arbitrarno odločajo, kaj je primerno in kaj ne. Če gre za resne zadeve, naj primere obravnavajo že obstoječi, redni organi. Nikakor pa naj se “vznemirjanja javnosti” ne razglaša za nekaj kaznivega. Tomšič: “To je nedvomno problematično in temu se je treba nujno upreti!”
