Piše: Vida Kocjan
Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) se je sredi januarja sešla na Brdu in napovedala vrsto reform. Ljudje so pričakovali njihovo predstavitev, vrh pa je nato minil in edino, kar smo takrat lahko zasledili, je bilo sporočilo, da se bodo spet sešli čez dva tedna.
Od takrat je minilo že več tednov, javnih predstavitev reform še vedno ni, govorijo pa o davčni in zdravstveni reformi ter reformi javnega sektorja.
Davčna reforma
Ena obsežnejših reform je davčna reforma. Glede na napovedi ministrstva za finance naj bi ta pomenila bistveni poseg v sedanji davčni sistem in v spremembo davčne miselnosti. Vendar teh okvirov še ni. Ivan Simič, pravnik in eden najboljših davčnih strokovnjakov, je doslej že večkrat sodeloval pri izvedbi tovrstnih reform. Po koalicijski napovedi o davčni reformi je spomnil, da bi morala vlada javnosti že v začetku leta posredovati prve informacije o okvirih reforme. Predstaviti bi morali že tudi strokovnjake, ki bodo sodelovali pri tej izvedbi. Nič od tega doslej še ni bilo narejenega, ni znana niti njena vsebina niti to, kdo jo bo izvajal. Simič je pri tem izrazil bojazen, da se bo vse skupaj znova dogajalo ob koncu leta, kar je označil za zelo neresno. To, da na finančnem ministrstvu stvari še niso pripravljene, so ti potrdili tudi za Demokracijo.
Nov davek na nepremičnine
O tem, da se piše velika davčna reforma, so pred kratkim pisali tudi v Financah in delno razkrili spremembe. Navedli so, da se te pričakujejo tako pri celotnem sistemu dohodnine kot tudi pri obdavčitvi premoženja in davku na dodano vrednost. Pri obdavčitvi premoženja za zdaj še ni jasno, ali želi Golobova vlada na novo obdavčiti samo nepremičnine ali tudi drugi luksuz, denimo jahte, umetniška dela, morda celo premoženje posameznikov v kapitalu, so zapisali v Financah. Gotovo pa je, da želi vpeljati nov davek na nepremičnine. Obdavčene bi bile vse nepremičnine, prazne bolj kot polne. Govori pa se o zneskih vse od 0,1 odstotka do enega odstotka vrednosti nepremičnine na leto.
Plače in DDV
Sistem naj bi se povsem obrnil na glavo, so zapisali v Financah. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je namreč novembra na državnozborskem odboru za finance govoril tudi o možnosti zamenjave zdajšnjega sistema davčnih olajšav s tako imenovanim sistemom davčnega kredita.
Razlika je v tem, da sistem davčnih olajšav znižuje davčno osnovo, davčni krediti pa posegajo neposredno v nižanje davka, na primer zaradi vzdrževanih družinskih članov, investicij v energetsko obnovo in podobno. Vprašanje je tudi, kaj vse bi se štelo v davčno osnovo. Pri davku na dodano vrednost (DDV) pa je finančni minister Klemen Boštjančič že lani poleti dejal, da bi po višji, splošni oziroma 22-odstotni stopnji DDV bilo lahko obdavčenih več storitev in blaga, kot jih je danes. Kaj več ni znanega in že iz tega je razvidno, da je reforma še daleč od priprave za razpravo, kaj šele sprejetje v državnem zboru.
Zdravstvena reforma
Reformo napoveduje tudi zdravstveno ministrstvo, minister Danijel Bešič Loredan pa nekaterim že pojasnjuje, kaj naj bi ta zajemala. Med drugim je to predstavljal tudi na skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prejšnji teden. Še pred tem pa je vlada na hitro zamenjala nekaj članov skupščine, ki je dejansko svet zavoda, in imenovala svoja predstavnika. Edina točka dnevnega reda izredne seje skupščine ZZZS je bilo stališče zavoda glede napovedane zdravstvene reforme. Od ministra za zdravje so pričakovali podrobna pojasnila o izhodiščih za reformo. Bešič Loredan pa je na seji izpostavil predvsem pomen transparentnosti sistema, da bo jasno, ali je zbrani denar za zdravstvo uporabljen smotrno in učinkovito.
Ključna pri tem je digitalizacija. Na ministrstvu pripravljajo tudi napovedani zakon o digitalizaciji zdravstva, ker želijo sistem poenotiti. Ob tem vidijo največjo težavo pri iskanju ustreznih tehnoloških kadrov, med odprtimi vprašanji pa so predvsem, kateri zdravstveni delavci bodo imeli vpogled v pacientove podatke, v katere podatke in koliko časa ter kakšno vlogo bi pri tem imel pacient.
Digitalizacija je sicer le ena od reformnih izhodišč, ki jih na ministrstvu želijo implementirati z začetkom prihodnjega leta, ko naj bi po napovedih reformirali tudi plačni sistem javnih uslužbencev, uredili problematiko družinske in urgentne medicine ter prenovili ZZZS.
Kako točno naj bi bila videti prenova zdravstvene blagajne, minister ni konkretno pojasnil. Predsednik skupščine Drago Delalut je bil z nastopom ministra le delno zadovoljen. »Pričakoval sem, da bo že danes jasno, kakšna naj bi bila reforma zdravstvenega zavarovanja,« je dejal po koncu seje skupščine. Delalut je še pojasnil, da se s hitrim sprejemanjem zakonodaje ustvarja vtis, da razprava z javnostjo ni zaželena. Da so ostali brez konkretnih odgovorov glede zdravstvene reforme, je dejala tudi predsednica upravnega odbora ZZZS Irena Ilešič Čujovič.
Bešič Loredan se je sicer izgovarjal, da temelje strukturnih sprememb ZZZS pripravlja vladna skupina. Rešitve naj bi bile pripravljene v treh tednih. No, bomo videli.
Plačni sistem
Vlada pripravlja tudi reformo plačnega sistema. Doslej so pripravili analizo in izhodišča za reformo. Prav slednje pa je razlog, da nekatere poklicne skupine že protestirajo, med njimi poklicni gasilci in medicinske sestre. Snežna krogla pa se je začela valiti. Vlada sicer predlaga, da bi oblikovali novo plačno lestvico s 67 plačnimi razredi. Prvi plačni razred bi bil določen v višini minimalne plače. Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo bi bilo 1 proti 7. Če je minimalna plača ta čas 1203 evre, bi torej najvišja osnovna plača znašala nekaj čez 8400 evrov bruto. Izhodišče ob prevedbi na novo plačno lestvico pa je, da nihče ne bo na slabšem.
Vladni predlog predvideva, da bi plačna razmerja urejali znotraj plačnih stebrov, ki bi veljali za posamezne dejavnosti. Znotraj treh skupin (funkcionarji in direktorji, javni uslužbenci ter javni uslužbenci v javnih zavodih) bi oblikovali skupno šest stebrov. Na centralnih pogajanjih, ki se jih udeležujejo vsi reprezentativni sindikati javnega sektorja, bi se dogovorili o skupnih temeljih novega plačnega sistema, ki bi veljali za vse v javnem sektorju. Ločeno po stebrih bi se urejale uvrstitve v plačne razrede, ustrezna razmerja znotraj plačnega stebra, specifike, pa tudi napredovanja in delovna uspešnost.
Vse pripravljeno napol
Sindikati pa imajo pomisleke. Prva ocena pogajalske skupine dela sindikatov, ki jo vodi Jakob Počivavšek, je, da predlagani stebri ne prinašajo nobene dodane vrednosti in ne bodo rešili nobene od težav obstoječega plačnega sistema, utegnejo pa močno otežiti pogajanja o njegovi prenovi. Počivavšek meni, da bi to, kar vlada predlaga, dejansko pomenilo, da bi se elementi plačnega sistema, ki danes povzročajo različno gibanje plač po posameznih dejavnostih, v novem plačnem sistemu na neki način »legalizirali«. Celo vodja druge pogajalske skupine, Konfederacije sindikatov javnega sektorja, Branimir Štrukelj ocenjuje, da se bodo vse anomalije preprosto »zapakirale v ločene škatle« in se bodo v novem sistemu imenovale posebnosti oz. specifičnosti. Urejale se bodo ločeno po stebrih, primerjava, ki je sedaj obstajala, pa se bo opustila.
Sindikalista kot sporno izpostavljata tudi dejstvo, da se na centralnih pogajanjih sploh še niso uskladili, kaj bodo ključne rešitve plačnega sistema, tudi glede plačnih stebrov ne, pa je vlada že začela pogajanja po resorjih.
Eno ključnih vprašanj za sindikate pa je, kako namerava vlada odpravljati plačna nesorazmerja. Kot ugotavljajo v pogajalski skupini, ki jo vodi Počivavšek, za zdaj ni jasno, kakšni bodo konkretni vsebinski predlogi za odpravo plačnih nesorazmerij in v kakšnem obsegu vlada omenjena nesorazmerja prepoznava ter jih je tudi pripravljena odpravljati.
Val zahtev sprožil Golob
V javnem sektorju so se sicer v skladu z dogovorom iz oktobra lani plače dvignile za 4,5 odstotka, večini pa se bodo aprila še za približno štiri odstotke. Zatem so bili doseženi še dogovori o zvišanju plač delu zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, pomočnicam vzgojiteljic, mladim raziskovalcem in asistentom v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Val zahtev po višjih plačah in tudi napovedi zaostrovanja stavkovnih aktivnosti pa je spodbudila predvsem napoved predsednika vlade o dodatku v višini 600 evrov bruto k plačam sodnikov in tožilcev, a pravna podlaga za njegovo izplačilo za zdaj ni bila sprejeta.
Pokojninska reforma
Minister za delo Luka Mesec napoveduje predstavitev izhodišč za pokojninsko reformo na koalicijskem vrhu, ki bo predvidoma sredi marca. Pripravljajo dva modela. Po enem bi prenovili obstoječi sistem, po drugem pa bi pokojninski sistem postavili na novo in bi temeljil na univerzalnem temeljnem dohodku za upokojence, je dejal za Sobotno prilogo Dela. »Več od tega še ne smem razkrivati, ker moramo najprej znotraj stranke in koalicije predebatirati kako naprej,« je dejal Mesec in s tem priznal, da so še zelo daleč od predloga.
Janez Šušteršič o tihem finančnem ministru
Janez Šušteršič, nekdanji minister za finance: »Medtem ko Luka Mesec javno postavlja usmeritve za pripravo davčne reforme, ministri pa predstavljajo načrte za reforme na svojih področjih in tekmujejo v tem, kdo bo napovedal več dodatnih izdatkov, in to v stotinah milijonov evrov, finančni minister sedi ob strani in včasih kaj potihoma pripomni o finančni vzdržnosti reform in podobnih stvareh. Če bo šlo tako naprej – da bodo višino javnih izdatkov in spremembe pri davkih določali vsi drugi, samo finančni minister ne –, bo morda prvič, ko se bo zares oglasil, že bral svojo odstopno izjavo,« je nekdanji finančni minister Šušteršič zapisal v svoji kolumni za Siol.net.
