Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)
“Delimo iste vrednote in se nameravamo boriti za iste cilje. Verjamem, da bomo zaradi iskrenosti uspešni na dolgi rok,” je v soboto dejal predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, ki je v ljubljanski Cvetličarni predstavil volilni program in kandidate za poslance. Golob napoveduje boj za svobodo do končne zmage, prepričan, da jim bo “uspelo”, ker da niso politična elita, ampak glasna večina. Da njegovi potencialni volivci res ne bodo podvomili v njegove namene ob njegovih dejanjih, ki so popolnoma v neskladju z njegovimi besedami, kaže na globoko aroganco in pomanjkanje stika z realnostjo, pa tudi veliko podcenjevanje volilnega telesa. Morda tudi zato na predstavitvi niso manjkali strici iz ozadja in ostali stari obrazi, zdaj samooklicani zagovorniki iskrenosti in pravne države, ki trdijo da so “ljudstvo” ter da se borijo proti korupciji.
Predsednik stranke Robert Golob je na programski konferenci Gibanja Svoboda izpostavil, da ponujajo nov družbeni dogovor, v katerem ne bodo nikogar pustili zadaj in bo kljuboval izzivom časa, prav tako pa je obljubil, da se z ekipo na volitve ne podajajo iz lastne koristi in se bodo “borili za svobodo do zmage”.
Morda najbolj bizarna razglednica sobotnega dogodka v Cvetličarni je skupna fotografija dveh nenavadnih državljanov; v prvi vrsti sta skupaj sedela skupaj župan Ljubljane Zoran Janković in sodnica Urška Klakočar Zupančič, ki bi Sloveniji oba rada vrnila pravno državo. Janković, kateremu je država v sumljivih okoliščinah odpisala milijonske dolgove, dokazi v zadevi spolnega izsiljevanja farmacevtke pa so bili izločeni zaradi procesne napake, je popolnoma napačna družba za Klakočarjevo, ki naj bi bila kandidatka za pravosodno ministrico. Ob navdušenem in ploskajočem Jankoviću njena želja po povratku pravne države zveni bizarno.
Zaslužimo si?
To ni edini piarovski zdrs, ki si ga je v soboto privoščil Robert Golob. Ne moremo mimo tega, da se ne bi spotaknili ob slogan Gibanja Svoboda, ob katerem se človek vpraša, ali je to sploh mogoče, in sicer “Zaslužimo si”. Slogan Golobovega gibanja je na Twitterju komentiral tudi Mirko Mayer, urednik Planeta TV, ki je zapisal, “da kdor si je ob Golobovih težavah z zakonitostjo zaslužkov/plač v državni GEN-I izmislil slogan zaslužimo si, ima slab smisel za humor (bolje) ali pa načrtno provocira (slabše). Kakorkoli, s tem sloganom ni šans, da bi v tej kampanji kdo pozabil na Golobove zaslužke”. Spomnimo, Siol je pred meseci razkril, da je Golob kot direktor uprave GEN-I zaslužil blizu 40 tisoč evrov bruto mesečno.
Spletni portal 24ur je pod člankom o konvenciji Golobove stranke zaklenil možnost komentiranja, kar je skrajno nenavadno.
Če se ozremo nazaj, se je Golob še nedavno v javnosti predstavljal kot žrtev političnega kadrovanja, potem pa se je politično angažiral in postal predsednik Gibanja Svoboda. Kamen spotike pa je bila še vedno njegova astronomska plača, za katero se je Golob v javnosti hvalil, da znaša slabih sedem tisočakov letno, potem pa smo kmalu ugotovili, da je kar nekajkratnik tega, kar je povedal. Ugotovljeno je bilo, da bi lahko v skladu z Lahovnikovim zakonom prejemal največ 18 tisočakov bruto, on pa si je mesečno izplačeval kakšnih 40 tisočakov evrov bruto plače, s tem pa limit mesečno presegal za kakšnih 27 tisočakov.
Ob tem pa je najbolj nenavadno to, da niti gospodarsko ministrstvo niti GEN niti Slovenski državni holding od Goloba doslej niso zahtevali, da vrne vse prekomerno izplačane plače, čeprav je dandanes govora že o milijonskih vsotah. Pustimo dejstvo, da do vložene kazenske ovadbe Vilija Kovačiča zaradi suma kaznivih dejanj zoper nekdanjega direktorja GEN-I Roberta Goloba in nadzornega odbora družbe GEN ni bilo vloženega nič, kar postavlja pod vprašaj verodostojnosti prav vse, ki so za to vedeli, storili pa niso nič. Hrbet mu je “pokril” tudi stric iz ozadja Milan Kučan, ki je ob vse tem dejal, da tega, “kako visoki so bili prejemki Roberta Goloba v GEN-I, ne vem. Berem različne številke, eno, da je njegova plača, drugo pa nagrada za uspešno vodenje. V tržnem gospodarstvu, za katero se zavzemajo tudi tisti, ki mu to očitajo, najbrž visok dohodek ni greh, seveda, če je zaslužen.”
Stranka starih obrazov, elite, ki se je oklicala za ljudstvo
Nekdanji podpredsednik stranke Pozitivna Slovenija Zorana Jankoviča in predsednik sveta Stranke Alenke Bratušek je že v letu 2019 sodeloval z Bratuškovo pri brutalnem kadrovanju v družbi SODO. Bojan Požar je v seriji člankov razkrinkal veliko sumljivih nezakonitosti in afer vodstva GEN-I. Eden od glavnih akterjev v tej zgodbi pa je imel tudi nekdanji predsednik Elektro Ljubljana Andrej Ribič, ki je na Golobovi predstavitvi sedel v prvi vrsti. Podporo je prišel izkazat tesnemu prijatelju, s katerim sta sodelovala v spornem poslu podjetja Elektro Energija, za katerega se je ugotovilo, da je neznano kam izpuhtelo 14 milijonov evrov. Ob vseh teh razkritjih je ukrepal sedanji minister za infrastrukturo dr. Jernej Vrtovec in zahteval revizijo poslovanja družbe GEN-I. Od poznavalcev slovenske energetike smo dobili zelo zanesljiv podatek, da je v GEN-I in povezanih družbah v desetih letih izginilo vsaj 500 milijonov evrov.
Tranzicijski dobičkar Zoran Janković med elektrotajkunoma Andrejem Ribičem in Robertom Golobom.
Ob vsem tem je absolutno razumljiv zapis notranjega ministra Aleša Hojsa na Twitterju, ki je zapisal: “Pred slabim letom mi je sel Roberta Goloba v moji pisarni precej glasno razlagal, kako se je Golob distanciral od Jankovića, da ima ničelno toleranco do korupcije in bla bla bla. Takrat je še za nov mandat na GEN-i lobiral, danes mu zloraba žensk in korupcija ni več problemov.”
Okostnjaki kar padajo iz omare
In medtem ko Golob vztraja pri svoji “iskrenosti“, okostnjaki kar naprej padajo iz omare. Sumljive napake so se v času njegovega vodstva pojavljale tudi, ko je bil na čelu projekta izgradnje hidroelektrarne v spodnjem toku Save in reorganizacije elektrogospodarstva nasploh. Ker po razpisu vlade koncesije niso želeli podeliti tujcem, so situacijo so reševali tako, da so poslanci LDS vložili zakon, da podelijo koncesijo lastniku prve hidroelektrarne v verigi – Savske elektrarne, a podjetje ni imelo dovolj denarja za tako velik posel. S tem zakonom so skušali pokriti vse napake v energetiki iz časa njegovega vodstva, ob tem pa se je vrh spraševal, kako in zakaj Golob ni predvidel nekaterih samoumevnih situacij.
Golob meni, da si po rabotah v državnem podjetju, od koder ga nadzorniki niso odpoklicali, ampak mu zgolj niso podelili novega mandata, zdaj zaradi tega zasluži voditi še državo. Zanj “svoboda” očitno pomeni to, da on upravlja z našim denarjem.
