Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv)
Robert Golob je na novinarski konferenci vlade predstavil ukrepe za blaženje draginje na področju prehrane. Napovedal je 22 milijonov evrov pomoči za kmete, odkup v Sloveniji pridelane pšenice s strani Zavoda za blagovne rezerve, povrnitev trošarin za dizelsko gorivo in nekakšen javni razvid cen bistvenih prehranskih produktov, s katerim bo vlada “nadzirala” cenovno politiko trgovcev. A kot je včeraj povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, je nadzor cen nesmotrn ukrep, kmetje pa so tudi nezadovoljni z napovedanim povračilom trošarine, saj bodo povračilo prejeli šele naslednje leto, kmetje pa potrebujejo povračilo sedaj, poročajo mediji.
Ukrepe vlade je za naš medij takoj po novinarski konferenci komentiral Roman Žveglič, ki je dejal, da je za dokončno oceno predlaganih ukrepov še preuranjeno, saj gradiva še niso dobili v roke, a da na prvi pogled 22 milijonov pomoči ni veliko. Še posebej v primerjavi s pomočjo, ki jo je kmetom za nakup gnojil namenila prejšnja vlada. Državna pomoč je tedaj znašala 31 milijonov evrov. Vlada sicer namerava sredstva razdeliti za različne namene, nekaj denarja naj bi namenili pridelovalcem mleka, pomagali naj bi pri nakupu goriv, krmil in drugega materiala.
Odkup slovenskega žita je Žveglič pozdravil, saj je to v osnovi zahteva kmetov, a ob tem opozarja: “Tukaj bo velikega pomena višina odkupne cene in katera kakovost se bo odkupovala. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi hotela vlada odkupiti pšenico po nižjih cenah, kot zanjo ta trenutek ponujajo drugi odkupovalci na trgu. To ne bi bilo v redu,” je povedal Žveglič.
Nadzor cen: Ta ukrep ne pomeni nič
Golobova vlada namerava z javno objavo cen slovenskim potrošnikom omogočiti ugodne nakupe, hkrati pa trgovce spodbuditi k oblikovanju čim nižjih cen za njihove produkte. “Bodo pa cene pregledne, da se bo lahko kupec sam odločal, kje kupiti izdelek. Uvedli bomo tudi sistem preverjanja kakovosti, spremljali bomo tudi cene v sosednjih državah,” je napovedal predsednik vlade. A kot opozarjajo v KGZ, se je premier cenovne politike lotil na napačnem koncu. Javna objava cen namreč v ničemer ne prispeva k razumevanju nastanka končne cene prehrambnega produkta, prav lahko pa bi se zgodilo, da bi bila ena izmed posledic “stiskanje” najšibkejšega v prehrambni verigi, to je kmeta. “Nek trgovec ima lahko na primer nizko ceno, ampak to je lahko na račun tega, da je za vrat stisnil živilskopredelovalno industrijo, ta pa je nato stisnila kmeta, trgovec pa je pri tem še vedno lahko obdržal visoko maržo. Ta ukrep torej ne pomeni nič. Potrebno je narediti celotni pregled cen in koliko h ceni prispevajo posamezni deležniki v verigi. Kmetje kot najšibkejši člen v verigi od vlade pričakujemo, da nas zaščiti,” je povedal.
