Piše: Spletni časopis
“V okviru rednih srečanj sta se dotaknila zapletene mednarodne situacije, kjer oba podpirata mirovna prizadevanja in pozivata vse strani, da izkoristijo priložnost za mir. Enotna sta, da v danih razmerah ne obstaja nikakršna možnost za napotitev slovenskih vojakov v Ukrajino.”
To so iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba sporočili po današnjem srečanju s predsednico republike Natašo Pirc Musar.
Nataša Pirc Musar pa se je ob srečanju oglasila s povsem drugačnim sporočilom, s katerim ostro kritizira premiera, med drugim, da v zahtevnem obdobju sploh ne razume, o čem odloča evropska centralna banka, o čem pa njegova vlada. Tako je to zapisala Pirc Musarjeva:
“V ponedeljek sem prejela vabilo predsednika vlade na delovno srečanje, ki sem ga nemudoma sprejela. Srečanje se mi je zdelo zelo koristno zaradi aktualnega mednarodnega dogajanja in nekaterih odprtih notranjepolitičnih tem, o katerih sem se želela pogovoriti. O temi pogovora najprej nisem bila seznanjena, po danes zjutraj objavljeni izjavi predsednika vlade pa so iz njegovega kabineta sporočili, da bodo tema pogovora, citiram: »aktualnosti, predvsem ta imenovanja,« konec citata. Srečanja se bom udeležila.
Na današnjem sestanku sem se s predsednikom vlade želela pogovoriti o možnosti, da Državnemu zboru v imenovanje za guvernerja Banke Slovenije predlagam mag. Sašo Jazbec.
Po štirih krogih intenzivnih pogovorov s poslanskimi skupinami, predstavnikoma narodnih skupnosti in nepovezanimi poslanci sem kljub prizadevanjem, da bi skupaj našli novega kandidata ali kandidatko, ugotovila, da koalicijske stranke ob neomajnem nareku Gibanja Svoboda vztrajajo pri podpori mag. Jazbec. Zato sem v dobro delovanja Banke Slovenije kljub pritiskom in upravičenim pomislekom, ki sem jih prejemala vse od oktobra lani, želela ponovno opraviti ta pogovor.
Zato sem nad izjavami predsednika vlade zgrožena, saj kažejo na nespoštovanje in nerazumevanje načela delitve oblasti, razočarana pa sem tudi po človeški plati. Zato moram podati nekaj pojasnil.
Prvič.
Evropska centralna banka ne odloča o povišanju izdatkov za obrambo in varnost.
Področje izdatkov za obrambo države sodi na področje fiskalne politike, ki se oblikuje na ravni posameznih držav članic EU in Evropske komisije, Evropska centralna banka pa izvaja pristojnosti s področja denarne politike in praviloma poskusi najti soglasje, da glasovanje o odločitvah iz pristojnosti banke ni potrebno. O področju obrambnih izdatkov držav odloča fiskalna politika, torej vlade posameznih držav. To je poudarila tudi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde. To bi predsednik vlade moral vedeti, zato me njegove izjave zelo skrbijo, saj v tem zahtevnem obdobju kažejo na nerazumevanje osnovnega delovanja politike, političnih procesov ter pomena delitve oblasti ter delovanja neodvisnih institucij.
Drugič.
Nedržavotvorno je takšno neargumentirano obračunavanje predsednika vlade o tako pomembnih postopkih preko medijev. Je politično nezrelo izsiljevanje.
Od nekdaj verjamem v nujnost argumentiranega dialoga v politiki. Pogovor v politiki nikoli in nikdar ni – in ne sme biti izguba časa. Moja vrata so bila vedno in ostajajo še naprej odprta za pogovor. Prav tako ne morem pristati na prelaganje odgovornosti – odgovornost za delovanje države, njenih institucij in blaginjo ljudi je skupna in ne more biti individualna, saj živimo v demokratični pravni državi. O podpori koalicije oz. Gibanja Svoboda mag. Jazbec sem bila seznanjena preko medijev, kljub temu, da so bili vsi povabljeni na pogovor. To je bilo nespoštljivo do institucije predsednika države, kar sem tudi odkrito povedala, predvsem pa me je zmotilo sleherno zavračanje pogovora o mojem predlogu. O tem sem želela govoriti tudi s predsednikom vlade, ki je tudi predsednik največje koalicijske stranke, a me je dvakrat zavrnil.
Tretjič.
Vsled tega sem naravnost zgrožena sem nad trditvijo predsednika vlade, da usklajevanje v procesih imenovanj ni potrebno.
Takšno stališče je nenavadno, v določenih okoliščinah in razmerah, kot jih vidimo na Zahodu, v vzhodni Evropi in Bližnjem vzhodu, pa tudi nevarno. Sprašujem se, čemu so po njegovem mnenju torej namenjeni pogovori s poslanskimi skupinami, ki so jih doslej opravljali vsi predsedniki držav. V postopku imenovanja ima predsednik države vlogo predlagatelja, Državni zbor pa vlogo glasovalca o predlogu. Vlada v to enačbo ni vključena in to z razlogom, saj gre v primeru Banke Slovenije za institucijo, ki mora delovati popolnoma neodvisno. Državnemu zboru sem svoj prvi predlog obrazložila. Tišina v razpravi pred zavrnitvijo predloga je bila pomenljiva in zaskrbljujoča. Argumentov, zakaj dr. Rop kljub svojim izkušnjam ni primeren kandidat za položaj, nisem nikoli slišala. Od glasovanja v Državnem zboru sem opravila več krogov pogovorov s poslanskimi skupinami. V njih sem pojasnila svoje razloge za predlog, pojasnila pa sem tudi zadržke in pritiske, ki so se vrstili proti mag. Jazbec.
Četrtič.
Ostro zavračam očitke, da »ne zmorem opravljati svoje naloge« in da Državni zbor ni mogel razpravljati o novih predlogih, ker jih nisem imela.
To ne drži. Vsakič, ko sem v štirih krogih posvetovanj odprla temo guvernerja, sem naletela na koalicijski zid, da »naša podpora ostaja pri Saši Jazbec.« Ko sem glede tega izrazila pomisleke in v razmislek predlagala rešitev, sem tudi pri tem, kljub trudu, naletela na zaprta vrata. Iz spoštovanja do kandidatov pa v Državni zbor ne bom kar tako pošiljala predlogov, če se o njih nihče ne želi niti pogovarjati, kaj šele usklajevati. Za to sta vedno potrebni dve strani.
Petič.
O kandidatih, na katerih se lomijo kopja politike.
Proti mag. Saši Jazbec osebno nimam nič. Je strokovnjakinja na področju javnih financ in proračuna; v tem delu je tudi izstopala od drugih prijavljenih na javni poziv. Formalno pa z moje strani ni bila predlagana v razpravo poslanskim skupinam. Po tem, ko je njeno ime zaokrožilo po medijih, so se name vrstili pritiski in argumentirani pomisleki o domnevnem konfliktu interesov. Iz spoštovanja do nje ter odgovornosti do postopka in svoje vloge v njem sem z njo opravila dva pogovora. Popolnoma zadovoljivih pojasnil nisem prejela, (ampak sem se pripravljena o tem pogovoriti).
Ob tem moram izpostaviti, da je politizacija postopka in javno medijsko obračunavanje pripeljalo do skrajnosti, ko kompetentni kandidati za ta položaj in tudi nekatere druge kljub prepričevanju ne želijo več dati soglasja h kandidaturam, saj ugotavljajo, da so strokovnost ali izkušnje praktično nepomembne. To podžiga negativno selekcijo in odvrača najkompetentnejše kandidatke in kandidate ter na prvo mesto postavlja zgolj in samo izvoljivost ali politično bližino. Ker razprave o strokovnosti in kompetencah praktično ni, to najboljše ljudi odvrača od postopkov, kar resnično obžalujem. Predsednik vlade s takšnimi nepotrebnimi nastopi te razmere samo še dodatno poglablja.
Šestič.
O pomenu dialoga in žlahtnosti politike, ki je spoštljiva in državotvorna navkljub različnim svetovnim nazorom in manj politično preračunljiva.
Predsednik vlade me je kot politik razočaral. Zrela in državotvorna politika je ekipni šport, skupen trud nas vseh, ki so nam ga zaupali volivke in volivci. Iz današnjega nastopa pa pravzaprav vidimo, da predsednik vlade državotvornost vidi konfrontacijsko, kadar ima kdo drugačno stališče ali izrazi pomisleke.
Če to sodi v predvolilno leto, na to pristajam in ostajam trdno zavezana dialogu, moja vrata pa ostajajo odprta za dialog.”
