By: Mitja Iršič / Nova24tv.si
Robert Golob je včeraj na Odmevih z Rosvito Pesek lovil zadnjo priložnost za nabiranje skrajno levih glasov (ki so Svobodnjakom praktično še edini zvesti). Pogovor je bil ravno tako surrealističen, kot smo bili od Goloba do zdaj že navajeni. Užalil je Fides, javne uslužbence, civilizirani svet, Nemce in zdravo pamet.
Uvodoma je Golob izrazil ponos, ker so včeraj “izpolnili tri zaveze, dve koalicijski, to je na področju davkov in na področju zdravstvene reforme, in eno civilizacijsko. Ta civilizacijska zaveza je, da narodu, palestinskemu narodu, priznamo pravico do samoodločbe na enak način, kot jo je nam priznal ves svet in navsezadnje tudi Palestinci.”
Palestinski “ponos”
Svetovalci so Golobu očitno prišepnili star levičarski idiotizem, da so Palestinci priznali slovensko pravico do samoodločbe in nas priznali že leta 1992 – ta stavek se je po slovenski politiki pogosto svaljkal v devetdesetih, Golob pa ga je seveda zaupal še Peskovi in dodal, da danes mi to priznanje vračamo njim … Jasno je, da Palestina ni priznala ničesar, saj kot država ni obstajala ne takrat in ne obstaja danes, obstajal pa je Arafatov PLO, ki je takrat še pobijal civiliste po Evropi in Judom napovedoval genocid. Takrat so se novonastale slovenske oblasti od raznih arabskih samodržcev pametno distancirale. Danes se Golob s tem hvali.
Zunanjepolitičnih modrosti še kar ni bilo konec. Golob pravi, da Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta pomaga pri umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu, on pa pri pogajanjih aktivno pomaga in da se je Slovenija odločila priznati Palestino že 9. maja. Ko ga je Peskova podrezala, da smo zdaj ostali sami, saj Francija in Nemčija ne bosta dali priznanja, je dejal, da je to njuna pravica, Slovenija pa je malce bolj “drzna”.
Res je, le skrajno leve socialistične vlade tik pred propadom so dovolj “drzne”, da priznajo teroristično državo. V pogovoru Goloba in Janše smo ugotovili, da je premier v tematiki popoln analfabet, zato je težko razumeti, na kakšen način je on sodeloval v mednarodnih pogovorih okoli te kompleksne teme – saj konec koncev niti ni vedel, kdaj so bile v Gazi in Zahodnem bregu zadnje volitve.
Je pa premier šokiral, ko je v zvezi z nemškim nepriznanjem dodal: “Z vso svojo zgodovino holokavsta sem prepričan, da bo med zadnjimi in tega jim nihče niti ne more oporekati.”
Kaj točno je želel s tem povedati?! Da Nemčija ne prizna Palestine zaradi zgodovine nacizma?! Se pravi – našo največjo trgovinsko partnerico je nekako po ovinkih obtožil, da tam še vedno vladajo nacistične tendence? Kako drugače si je razlagati ta bizarni stavek?
Dvotirna revolucionarna rešitev zdravstva
Kako bo Golob rešil zdravniško krizo? Preprosto, po “dvotirnem sistemu”. Kar takoj je priznal, da je tretji tir (pogajanja s Fidesom) mrtev, se pravi, da se sploh več ne trudijo v tej smeri in da bodo raje v zdravstvu naredili revolucijo. Kako? Tako, da bo zdravnike še naprej potiskal v enotno plačno reformo javnega sektorja, čeprav je že dolgo jasno, da je to popolnoma nemogoče, saj gre za povsem drugačen poklic od povprečnega višjega sekretarja na ministrskem direktoratu za špičenje žarkov.
Drugi tir, ki ga predlaga Golob (pardon, Keber) pa je ločitev javnega sektorja od zasebnega. Ko govori o javnem, seveda misli na državega, kar je jasno iz njegove razlage:
“Kako bomo razmejili javni sektor od zasebnega? Tako, da bomo dovolili in spodbujali tisti del zasebnega sektorja, ki ima svoje zaposlene, tako, da bomo spodbujali tisti del državnega sektorja, javnega, ki ima svoje zaposlene, ne bomo pa dovolili prestopanja, predvsem pa prepletanja. To so dobesedno škodljive dvojne prakse, da je nekdo zaposlen v javnem zavodu in da si preprosto svoj posel in paciente vozi v zasebnega.”
Prvič v zgodovini se torej ne pretvarjajo več, da si javno predstavljajo kot državno, ne pa kot javno storitev, ki jo lahko opravlja vsak, ki je za to usposobljen. Gre za sistem, ki ga izven samodržnih komunističnih sistemov ne poznajo.
Koncesionarji pozdravljajo
Golob pravi, da koncesionarji brez izjeme pozdravljajo tako odločitev, češ da je imel deset klicev zasebnih koncesionarjev v zadnjem tednu [ni povedal ali v svoji glavi ali v resničnem svetu], vsi so navdušeni nad tem, da končno presekamo škodljive dvojne prakse, ki mečejo slabo luč na celoten zdravstveni sistem in predvsem od katerih ima korist res samo majhna peščica zdravnikov.
Seveda so takšni, ki so navdušeni, saj bo komaj zdaj zasebni sektor zares zaživel, ko bo prišlo do popolnega kolapsa javnega (državnega) sistema, ki brez koncesionarjev ne more preživeti. Zasebne klinike bodo zdaj dobile ogromno dodatnih sredstev obupanih ljudi, ki bodo prihranke porabili za zasebno zdravljenje, saj bi drugače v čakalnih vrstah umrli.
200 milijonov za zdravstvo kot “neomejena količina”
Na to ga je opozorila tudi Peskova, a je odvrnil, da ga je nekdanji minister Danijel Bešič Loredan prepričal, da če zagotovimo neomejeno količino denarja, 200 milijonov, da se bodo čakalne dobe odpravile, kar so naredili, rezultat pa je bil, “da je ogromno tega denarja odteklo v zasebne žepe verjetno istih zdravnikov, ki so zdaj proti, hkrati pa so se čakalne vrste žal daljšale.”
“Ne bomo šli po isti poti, ne bomo metali denarja z lopato v prazno. Naredili bomo konec škodljivim praksam in tiste zdravnike, ki danes predano in srčno navkljub stavki znotraj svojih javnih institucij skrbijo za paciente, nagradili. Ta izhodišča, ki smo jih danes potrdili, pravijo, da želimo omogočiti tistim in motivirati tiste, ki delajo v javnih ustanovah in želijo tam delati tudi popoldne z namenom skrajševanja čakalnih vrst, tako da jih posebej nagradimo in to je tudi pravilno. Verjamem, da je to način za skrajševanje čakalnih vrst, ne pa to, da nekdo dopoldne v javni instituciji ne dela ničesar, popoldne pa si te iste paciente vozi k zasebniku. Ne, tem praksam bomo dokončno naredili konec, ker to je tisto, kar razkraja javni sistem, in noben denar ne bo pomagal, če temu ne naredimo konca,” je rekel Golob.
Iz njegovih besed je jasno predvsem dvoje. To, da nima nikakršnega razumevanja o kompleksnosti javnega sistema zdravstva, hkrati pa to, da je povsem prevzel retoriko “kubanskih” rešiteljev zdravstvenega sistema z Dušanom Kebrom na čelu. 200 milijonov evrov (ki so kaplja v ocean proti sredstvom, ki jih sicer državljani namenimo ZZZS), vidi kot “neomejena sredstva”. Hkrati pa razlog za neuspeh dodatne injekcije vidi v tem, da je denar odtekal v “zasebne žepe”. Res je odtekal v zasebne žepe, a koncesionarji imajo malo oz. nič s tem. Večina odtekanja se dogaja na relaciji ZZZS – dvorni dobavitelji zdravstvene opreme, ti pa bodo ob državnem sistemu, ki ga predlaga Golob (oz. Keber) dobili še dodaten polet, saj takšni skriti podsistemi najbolje delujejo v centralno-planski ureditvi.
Stavkovni val? Kriv je Janša!
Stavkovni val v drugih sektorjih javne uprave, na katere ga je opozarjala Peskova, ni njegova krivda, ampak posledica tega, da je “druga vlada reševala stvari parcialno.“
Gospod “happy ending” je res rekel, da je neka druga vlada reševala stvari parcialno – po tem, ko je sam sklenil že kup dogovorov z najglasnejšimi sektorji in to tudi sam priznal v naslednjem stavku, rekoč:
“Celo naša je poskušala s parcialnimi stavkovnimi sporazumi in se preprosto ni izšlo, ker je plačni sistem tak – ali ga bomo reformirali v celoti ali pa bo skupina, ki mogoče sicer ni upravičena do tega, videla, da je nekdo drugi dobil povišico, zahtevala zase enako. Ne bom šel v detajle, naš predlog je bil zelo jasen.”
Se pravi, poskušali so, a na koncu je kriva prejšnja vlada?
Golob je kar tako mimogrede ponovil še en mit, ki ga je v slovenski politični prostor plasirala skrajna stranka Levica, češ da v javni upravi nekateri zaslužijo manj od minimalne plače:
“Mi se zavedamo, da je nedopustno, da ima kdorkoli, ki je zaposlen v javni upravi, plačo pod minimalno. To smo zapisali, naš predlog, ki smo ga predstavili sindikatom, ki pravi, da nihče, ki je zaposlen v javni upravi, ne sme imeti manj kot minimalne plače. Nobena druga vlada v zgodovini Slovenije ni tega dala na mizo, mi smo dali in bomo to izpeljali. To je prvo, ker gre za dostojanstvo zaposlenih v javnem sektorju.”
Voditeljica ga seveda ni popravila, da je v Sloveniji nemogoče dobiti manj od minimalne plače in da se vsakemu, ki računovodsko dobi manj, doplača razlika do minimalne plače (financira jo država, ne delodajalec!). Je pa to še en znak, da je Golob demagog in ne resen politik, ki bi se ukvarjal z resnimi izzivi plač v javni upravi.
Peskova je sicer pravilno ugotovila, da so se morda strateško odločili narobe, da nekaterim ključnim poklicem v družbi niso pomagali takoj, namesto da bi čakali na reforme (omenila je medicinske sestre, ki bežijo v trgovino, 3600 ljudi, ki jih manjka v domovih za starejše, 5000 manjkajočih učiteljev in vzgojiteljev, vsi pa navajajo slabe plače).
Golob ima rešitev!
“Prav danes je vlada sprejela tudi strategijo, kako bo pripomogla k temu, da se najdejo zaposleni, se pravi novi sodelavci za centre za starejše. V celotnem javnem sektorju se spopadamo z dvema izzivoma, in to ni od včeraj, na eni strani imamo pomanjkanje delovne sile za najslabše plačana delovna mesta, dejavno si prizadevamo za to, da to delovno silo pripeljemo. Na drugi strani imamo fenomen, da nekateri najbolje plačani, če hočete sindikat Fides, izsiljujejo, da so oni prvi na vrsti za povišico. To je realnost plačnega sistema in mi ne bomo prisluhnili tem, ampak hočemo poskrbeti, da tisti, ki so najslabše plačani, najprej v vseh sektorjih, ne samo v enem, ne samo na upravnih enotah, ne samo v zdravstvu, ne samo v sodstvu, vsi tisti, ki so pod minimalnimi plačami, ne bodo tako nizko in da se potem vsi drugi, njihove plače, dvignejo. To je prvi postulat, ki je ključen, če želimo zadržati dostojanstvo ljudi, ki so v javni upravi. Vse drugo pač mora slediti temu. Se strinjam, da manjkajo kadri, zelo se strinjam.”
Se pravi, rešitev niso višje plače, ampak uvoz delovne sile. Je to priznanje, da se plače v javni upravi tudi po reformi ne bodo kaj prida povečale? Hkrati pa Golob žali delavce v najbolj deficitarnem poklicu v državi (zdravnike), češ da Fides “izsiljuje” za povišico. Pozabi povedati, da so s Fidesom ŽE imeli sklenjen dogovor, pa so ga sami prekršili, kar je precedens v slovenski politiki – ne gre za izsiljevanje, ampak zahtevo za izpolnitev že podpisanih dogovorov. Kako zaupati vladi, ki ne spoštuje dogovorov, namesto tega pa žali socialne partnerje, ki zahtevajo izpolnitev?
“Dvotirni uvoz” tujcev in nova univerza
Peskovo je zanimalo, kje bodo dobili tuje delavce. Golob je dal primer zdravstva, kjer imajo import tujcev bojda že “najbolj dodelan”:
“V zdravstvu delamo dvotirno, izrazito smo pospešili in olajšali postopke za to, da lahko nekdo iz tujine pride in dela v zdravstvu v Sloveniji. To je prvi korak. Drugi korak: Prav danes smo sprejeli izhodišča za nekatere davčne spremembe, to ni reforma, to so spremembe za povečanje produktivnosti. Ko pride nekdo iz tujine, ima za določeno časovno obdobje kot strokovnjak v sektorju, ki nam manjka, davčno olajšavo. Na ta način bomo postali na evropskem trgu bistveno bolj konkurenčni za privabljanje tujih strokovnjakov. In tretji primer: Z Univerzo na Primorskem smo podpisali dogovor, pismo o nameri. Do leta 2027 bodo izpeljali vse potrebno za nov študij medicine. Treba je imeti ukrepe, ki so zelo kratkoročni, ki so bolj srednjeročni in dolgoročni,” je rekel Golob in dodal, da mu je žal, da se nobenega od teh ukrepov ni lotil nihče pred njim.
Golob je očitno povsem izgubil stik z resničnostjo. Morda bo lahko z olajšanjem postopkov za tuje delavce v zdravstvu privabil kakšno srbsko ali filipinsko medicinsko sestro, kje pa bo dobil zdravnike? Gre za spoštovan in deficitaren poklic, balkanskih zdravnikov bo vse manj, saj zdaj tudi v državah bivše SFRJ dobijo več denarja kot pri nas. Davčna olajšava, o kateri govoril, je povsem irelevantna za takšne poklice, saj bo naredila kozmetično razliko (kakšnih 100 evrov), medtem ko so zdravniki pri nas podplačani za več tisoč evrov v primerjavi z evropskimi kolegi.
Bo pomagala nova univerza na Primorskem, ki jo je napovedal? Jasno je, da gre za grajenje hiš v oblakih. Univerza potrebuje tradicijo, kadre, znanje, orodje, mednarodne povezave. Univerze ne morejo ustvarjati instant politiki za en mandat. Gre za večdesetleten projekt, ki bi prve rezultate dal tam nekje leta 2050, ko bo Golob s svojimi milijoni že zdavnaj počival nekje na Sejšelih.
Kako bomo reševali zdravstveno krizo, če predsednik vlade živi v nekem svojem svetu?
Poplave: Golob ni zadovoljen s poplavno sanacijo, ampak hvali ukrepe
Peskova ga je povprašala o katastrofalni sanaciji lanskih poplav – o tem, kako 10 mesecev po poplavah Šmartna ob Paki in Braslovč, kjer je okoli 160 hiš, niti ena od njih še ni dobila odločbe, kako vaščani ne vedo, ali naj gredo na svoje, torej ven, ali naj ostanejo.
Glede saniranja poplav Golob ni zadovoljen in tega ne skriva (vsaj glede ene stvari ni zadovoljen, če je že vse drugo v tem mandatu potekalo tako perfektno).
Pravi: “Sam, ampak dobesedno sam, priganjam službe, naj to pospešijo,” in se tako pritoži nad birokratskimi postopki: “Birokratski postopki potekajo tako počasi, da meni vsi lasje izpadajo, ampak to je naša realnost. Spremenili bomo tudi organizacijski pristop.”
Kriva je torej birokracija. Kdo je že tisti, ki lahko predlaga zakone, ki bi razbremenili birokratske postopke? A ni to izvršila oblast oz. njen šef Golob? Kdo te zakone potrjuje? A jih ne potrjuje državni zbor oz. koalicija, kjer imajo Svobodnjaki premoč, ki jo redno s pridom izkoriščajo za uničevanje političnih nasprotnikov? Zakaj ne bi mogli vse te energije, ki jo usmerjajo v uničevanje desnice, države in državljanov, usmeriti v debirokratizacijo?
Golob je očitno narobe razumel funkcijo predsednika vlade. Stvari se ne bodo premaknile, če se bo šel petkrat slikat na teren z varnostno čelado kot Zoran Janković. Ne bodo se premaknile, če bo “dobesedno preganjal službe, naj pospešijo”. Stvari se bodo premaknile, ko bo skupina strokovnjakov predlagala ustrezne rešitve za debirokratizacijo okorelih postopkov v javni upravi. Tega se Golob očitno ne zaveda in zato bodo poplavljenci še dolgo brez ustreznih nadomestnih gradenj.
Golob: “Danes politike vlade na RTV ni”
Na koncu sta se dotaknila “depolitizirane RTV”. Golob trdi, da na RTV politike več ni.
“Takoj na začetku mandata smo si zastavili cilj, da RTV rešimo politike in danes politike moje vlade ali parlamenta na RTV ni,” je dejal Golob. Pri tem je težko vedeti, ali res živi v nekem svojem svetu ali se iz ljudi enostavno zafrkava. Nenazadnje je imel Golob zagotovljeno oddajo za svoje “resnice” brez prisotnosti opozicije.
Njegova koalicijska partnerica (ki v resnici diktira tempo vlade) je znova dobila svoj bilten na RTVSLO1. V oddajo Politično s Tanjo Gobec ves čas vabijo leve komentatorje in leve politike (levi so navadno brez sogovornika na drugi strani), na RTV se močno trudijo izogibati temam, ki bi škodovale trenutni vladi, na soočenje pred evropskimi volitvami niso povabili predstavnika SLS (ki ima svojega evroposlanca), povabili pa so predstavnika Vesne, ki ga nima.
Glede odhoda Zorana Martića, ki je na javnem mediju zadnjih nekaj mesecev omogočal razvrat Svobodnjakov in Levice, je dejal, da je zaradi njega žalosten, ampak da pri tem oni nimajo ničesar (kar je res, kriv je le kaotični zakon RTV, ki je Martića pripeljal, hkrati pa tudi odnesel).
O financiranju pravi, da “potrebujemo dolgoročen in izvedljiv finančni načrt. To lahko pripravi samo uprava in na imenovanje uprave nimamo nobenega vpliva, ker smo se temu vplivu, kot pravi zakon, ki smo ga sprejeli in so ga ljudje potrdili na referendumu, v celoti odpovedali. Zato tudi ne morem sprejemati odgovornosti, če tisti, ki ima ta vpliv zdaj v svojih rokah, tega vpliva ne zna uporabljati.”
Jasno je, kaj je s tem mislil povedati: “Jaz sem vas nastavil, zdaj pa vodite, meni je pomembno le, da poročate meni v prid“. Hkrati pa je priznal, da ima skrajna levica zdaj odločilni vpliv na RTV Slovenija in ji očital, “da ga ne zna uporabiti”. Saj ga zna (vsaj za propagando), le finančno je preveč požrešna.
