Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Gibanje indeksa demokratičnosti v Sloveniji prikazuje, da smo imeli najnižjo stopnjo demokracije v času levih vlad. Če primerjamo podatke, lahko vidimo, da je indeks demokratičnosti v času od leta 2006 do 2021 najbolj strm padec doživel v času, ko sta bila na oblasti vlada Boruta Pahorja in vlada Alenke Bratušek. “Mislim, da ta izbor podatkov dovolj jasno govori, da Slovenija pod sedanjo vlado v smislu demokratičnosti napreduje, opozicija pa v smislu Göblsa in v nasprotju z objektivnimi podatki trdi ravno obratno in sebe prikazuje kot edinega rešitelja demokracije,” je pojasnil profesor dr. Andrej Umek.
Profesorja dr. Andreja Umeka je pri poročilih izredno zmotilo, da sta tako predsednik LMŠ Marjan Šarec kot tudi predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob vsak na svojem kongresu lažno prikazovala stanje demokracije v Sloveniji. “Zato sem se nemudoma lotil posodabljanja grafikona indeksa demokratičnosti za Slovenijo,” je dejal.
Pojasnjuje, da je iz grafikona jasno razvidno, da je indeks demokratičnosti jasno upadal, kadar so vlado vodili prvaki KUL-a ali tako imenovani novi obrazi. Gibanje krivulje skozi leta nas privede do preproste ugotovitve, da je bil demokratični indeks najvišji oziroma v porastu, ko je vlado vodil Janez Janša. “Edina izjema je lansko leto. Vendar tudi v tem letu je Slovenija zadržala svoj indeks, v večini držav pa je ta indeks znatno upadel,” je pojasnil.
Indeks demokratičnosti (Vir: dr. Andrej Umek)
Če se osredotočimo na podatke, ki veljajo za Slovenijo, lahko vidimo, da je indeks demokratičnosti v času od leta 2006 do 2021, najbolj strm padec doživel v času, ko sta bila na oblasti vlada Boruta Pahorja in vlada Alenke Bratušek. V obdobju zadnjih dveh vlad lahko vidimo, da je bil indeks demokratičnosti še posebej nizek, vidno naraščati pa je pričel šele, ko je z delom nastopila tretja Janševa vlada.
Indeksu demokracije temelji na petih kategorijah: volilni proces in pluralizem, delovanje vlade, politična udeležba, politična kultura in državljanske svoboščine. Na podlagi svojih rezultatov glede na vrsto kazalnikov znotraj teh kategorij, je vsaka država razvrščena kot ena od štirih vrst režima: “polna demokracija”, “demokracija z napakami”, “hibridni režim” ali “avtoritarni režim”.
Slovenija (35. mesto) je z indeksom 7,54 po oceni skupine The Economist v zlati sredini med članicami EU in je prepoznana kot demokracija z napakami. Najvišje se uvrščamo na področju volilnega procesa in pluralizma (9,58), državljanskih svoboščin (8,24) in politične udeležbe (7,22). Nekoliko slabše pa se uvrščamo na področju politične kulture (6,25) in delovanja vlade (6,43).
Vir: Economist
Pred nami so Grčija (7,56), Malta (7,57), Italija (7,68), Češka (7,74), Portugalska (7,82), Estonija (7,84), Španija (7,94), Francija (7,99), Avstrija (8,07), Nemčija (8,67), Luksemburg (8,68), Nizozemska (8,88), Danska (9,09), Islandija (9,18), Švedska (9,26) in Finska (9,27). Države z najvišjo stopnjo demokratičnosti so Finska, Nova Zelandija (9,37) in Norveška (9,75). Za nami so Belgija (7,51), Ciper (7,43), Latvija (7,31), Litva (7,18), Slovaška (7,03), Poljska (6,80), Bolgarija (6,64), Hrvaška (6,50), Madžarska (6,51) in Romunija (6,43).
Podatki predstavljajo drugačno sliko, ki jo predstavljajo politični aktivisti
Če podatke primerjamo s poročanjem osrednjih medijev, lahko vidimo, da je le to povsem skregano z realnostjo. Indeks demokratičnosti je namreč najvišji takrat, ko je na oblasti oseba, ki ji očitajo vse mogoče, včasih se zdi, da samo še manjka, da Janšo obtožijo, da je kriv, da se je virus razširil po celem svetu. Tovrstno zavajanje se vrši že vrsto let, kar ne čudi glede na to, da večino osrednjih medijev obvladuje levica. Po mnenju Umeka ta izbor podatkov dovolj jasno govori, da Slovenija pod sedanjo vlado v smislu demokratičnosti napreduje, opozicija pa v smislu Göblsa in v nasprotju z objektivnimi podatki trdi ravno obratno in sebe prikazuje kot edinega rešitelja demokracije. “Fašisti so vsi razen njih, a oni uporabljajo nacistične metode propagande,” je sklenil.
