Piše: Andrej Žitnik (Nova24TV.si)
Globoki državi gre pošteno za nohte. V spopad s korupcijsko čistim in verbalno nekonfliktnim Anžetom Logarjem, ki velja za izredno umirjenega, so poslali kandidatko, ki ni le konfliktna, arogantna in svetohlinska, ampak iz preteklosti v povezavi s svojim možem močno obremenjena s sumi korupcije in finančnih malverzacij. O njih seveda v večinskih medijih ne boste brali.
Z možem Alešem Musarjem sta bila namreč v preteklosti poslovno povezana s PID-ovskim baronom Darkom Horvatom, čeprav Musarjeva zagotavlja, da ga ni videla že več kot 20 let. Musar je bil sicer nekdaj visoki uslužbenec Horvatove Aktive, ko je odšel po svoji poti, pa je bil med drugim solastnik družb S-Real, Plama Pur, Eta Kamnik in družbe tveganega kapitala STH Ventures. Neodvisno od povezav s Horvatom pa se mož kandidatke za naslednjo predsednico republike pojavlja v več spornih finančnih zgodbah.
Siol je poročal, da so poslovneži Aleš Musar, Rok Habinc in Marko Konič dejavni tudi v davčnih oazah. Na otoku Jersey, ki leži v bližini obale Normandije v angleškem kanalu in sodi pod oblast Velike Britanije, imajo v lasti podjetje S. T. Hammer, prek katerega obvladujejo svoj poslovni imperij.”
“Musar je eden najpremožnejših Slovencev, ki pogosto posluje prek podjetij s sedežem v davčnih oazah v Evropi in drugod po svetu,” so takrat zapisali v Siolu.
O družini S. T. Hamer so že pred leti pisale Finance. Kot so zapisali, je Aleš Musar, mož predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar, v preteklosti vodil družbo S. T. Hammer in iz nje izčrpal štiri milijone evrov, pri tem pa domnevno oškodoval družbo, druge lastnike, upnike in državo. S preprodajo deležev lastnih podjetij je Aleš Humar oz. S.T. Hammer, kjer je bil direktor in večinski lastnik, pridobil 4.1 milijona evrov kupnine, kapitalske škode in druge škode pa je pokril sežanski HTG. Sežansko podjetje HTG, ki se je pred prevzemom S. T. Hammerja ukvarjalo s turizmom, ima že od 2011 blokiran transakcijski račun.
Musar je leta 2016 na dražbi iz stečajne mase podjetja GEC.IN kupil tudi zdaj že znamenito Rusko dačo v Zgornjih Gameljnah, ki jo je pred kratkim prek Olimpijskega komiteja želel – tako je videti – zlorabiti za promocijo predsedniške kandidature svoje žene, saj bi v štab njene volilne kampanje povabil slovenske olimpijke.
Čeprav se Pirc Musarjeva brani z zelo izvirnim izgovorom, da z možem, ko so se dogajali sporni privatizacijski posli v devetdesetih, še ni bila poročena (čeprav sta že bila par), pa vsi moževi posli le niso tako stari. Ljubljanska tovarna SCT Strojegradnje je na višku svojega delovanja zaposlovala okoli 200 ljudi in je bila torej primer nekoč uspešnega gradbenega podjetja, ki pa je v obdobju tranzicije postopoma potonilo. Podjetje je bilo do leta 1997 del poslovnega sistema SCT, ob privatizaciji pa je prešlo v roke Horvatove Aktive, ki ga je leta 2003 kot del delitvene bilance prodala trem nekdanjim uslužbencem: Musarju, Roku Habincu in Marku Koniču. Omenjeni so torej v roke dobili uspešno podjetje, vendar pa jih je v resnici bolj zanimala lokacija, na kateri je to stalo, tam so namreč načrtovali gradnjo prestižne stanovanjske soseske K 66. “Leta 2009 so Musar, Habinc in Konič Strenio zaradi upadanja naročil v gradbeništvu poslali v likvidacijo. Delo je izgubilo 127 ljudi,” je poročal Siol.
Musar je bil med drugim tudi solastnik Ete Kamnik, kjer je sporno lastninjenje enega naših največjih proizvajalcev prehrambnih izdelkov pripeljalo na rob prepada. Izčrpavanje Ete in spor med obema taboroma lastnikov je po poročanju Siola kasneje privedel do njihove razlastitve. Sberbank je tako konec leta 2012 unovčila zavarovanja in na dražbi Eto prodala holdingu AG, ki so ga obvladovali Musar, Konič in Habinc. Sprememba lastništva je bila za Eto slaba uteha, saj do danes ni dobila vrnjenih posojil, je leta 2017 zapisal portal.
Kako dolgo bo Nataša Pirc Musar še uspela igrati igro nedolžne stranske opazovalke, ki ni nič vedela, medtem ko je njen partner in kasnejši mož privatizacijsko lomastil po slovenskem tranzicijskem gospodarstvu? Zunanji opazovalci bi težko našli razlike med njim in ruskimi oligarhi, ki so se prav tako okoristili na račun zakonskih lukenj in finančnih malverzacij v povezavi s koruptivno oblastjo, da so se obogateli na račun nekoč javnega premoženja. Sploh zdaj, ko je iz tekme izstopila prva kandidatka novih “svobodnjaških” sil pod vodstvom Roberta Goloba in je Pirc Musarjeva postala edina s pravim levim pedigrejem za predsednico – ki ima za povrhu še žegen starih sil pod vodstvom Milana Kučana – smo lahko prepričani, da jo bodo mediji maksimalno zaščitili in da do volilnega dne ne bo prav nihče slišal za S. T. Hammer, SCT Strojegradnje ali za offshore poslovanje njenega moža.