Piše: Andrej Žitnik / Nova24tv
Vsi se strinjajo, da zakon o dolgotrajni oskrbi potrebujemo. Velika sramota za leve vlade je, da ga v dveh desetletjih in skoraj 15 letih vladanja niso bile sposobne urediti kljub hegemoniji levih vlad, ki so nudile tudi določeno kontinuiteto. Da je vlada Janeza Janše zakon sprejela, je bil eden od dosežkov desetletja, na ravni sprejetja evra – za zakon, ki nas postavlja ob bok civiliziranemu svetu. Gre za vprašanje, ali bodo naše starejše generacije hirale in umirale v institucijah sredi neznosnih pogojev ali pa bodo dočakali plodno, zadovoljujočo in predvsem srečno starost. Če želimo spadati med države, ki skrbijo za svoje upokojence, moramo brez zadržkov zavrniti vladno novelo zakona o dolgotrajni oskrbi in potrditi zakon prejšnje vlade, ki bo poskrbel za vse upokojence in njihovo dostojno tretje življenjsko obdobje.
A začnimo pri osnovah. Kaj sploh ureja zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela vlada? To je zakon, ki zagotavlja pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase. Zakon o dolgotrajni oskrbi vsem državljanom prinaša upanje, da v starosti ne bodo ostali sami in brez zdravstvene oskrbe ter pomoči. Gre za sistemski zakon, s katerim se bo poskrbelo, da bo vsak starostnik svoja zadnja leta preživel brez nepotrebnih stisk in pomanjkanja.
Skrb za starejše je naša skupna dolžnost
Cilja na številne starejše, ki živijo sami ali domovih za starejše občane, a zaradi bolezni ali starostnih motoričnih ovir ne morejo več opravljati osnovnih opravil. Danes morajo za nego plačevati iz lastnega žepa. Da moramo kot družba takim pomagati, je osnovna civilizacijska norma. V resnici gre za denar, ki je v makroekonomskem smislu načrtovanja letnih proračunov izredno zanemarljiv strošek – za dolgotrajno oskrbo bi šlo na leto manj, kot jih vlada nameni nevladnim organizacijam in migrantom. Kar je pomenljivo glede na prioritete vlade.
Prejšnja vlada se je zavedala kompleksnosti ureditve, zato je bil zakon sprejet tako, da se uveljavi oziroma prične uporabljati postopoma. Z enoletnim odlogom oz. s 1. 1. 2023 v enem delu ter s 1. 7. 2024 v drugem delu. Prehodno obdobje je dovolj dolgo za pripravo vsega potrebnega za celovito uveljavitev zakona in zagotovitev finančnih sredstev. Denarja je prejšnja vlada pustila več kot dovolj.
Če vladni zakon ne pade, je s trajno oskrbo za upokojence konec
Kljub temu se je Golobova vlada odločila za še daljši umik zakona. Kaj to pomeni? Predvsem, da je vlada kapitulirala in da ne najde rezerv v proračunu za nemoteno izvajanje zakona, kar pa dolgoročno pomeni, da smo tam, kjer smo bili vse do 2021 – brez prave strategije, kako starostnikom nuditi nego na domu, ne da bi ti pri tem bankrotirali. Še več, obstaja realna bojazen, da zamik pravzaprav pomeni ukinitev poglavitnih rešitev. Poleg tega je uveljavitev mejnikov tudi pogoj za dostopanje do nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje v višini 1,5 milijarde evrov. Zamik zakona, kar predlaga Golobova vlada, bi torej ogrozil izplačilo nepovratnih sredstev v višini 1,5 milijarde evrov.
Vladni argumenti, da sredstev ni dovolj, so povsem sprevrženi. V času levih vlad se je denar namesto za urejanje področja dolgotrajne oskrbe namenjal za študije. Opravljenih jih je bilo več kot 70, davkoplačevalce pa so stale 74,5 milijona evrov. Kot po navadi se je v desni vladi to spremenilo in zakon je bil končno sprejet. Dovolj je bilo besed, medtem ko so starostniki najemali kredite in prodajali hiše. Spomnimo, da je vlada le za skrajno leve nevladne organizacije v obdobju med 2009 in 2019 plačala 70 milijonov evrov.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je prinašal starejšim to, kar so si zaslužili. (Foto: Pixabay)
Ni res, da prejšnja vlada ni priskrbela sredstev za izvajanje zakona
Prav tako je laž, da prejšnja vlada ni poskrbela za sredstva za zakon o dolgotrajni oskrbi. Kot je opozorila poslanka SDS Jelka Godec, je “Vlada Janeza Janše v proračunu RS zagotovila sredstva za izvajanje DO. Za leto 2023 je bilo načrtovanih 97 milijonov evrov, kar postavlja na laž koalicijo in Ministrstvo za zdravje, ki trdijo, da ni zagotovljenih finančnih sredstev. Sedanja vlada načrtuje znižanje postavke DO za 79 milijonov evrov.”
Kam je del teh sredstev šel, je razložil bivši minister Zvonko Črnač: “Sredstva za dolgotrajno oskrbo so bila zagotovljena v proračunu za prihodnje leto v višini nekaj manj kot 100 milijonov evrov. Vlada jih znižuje na minimum, velik del teh sredstev pa prerazporeja za oskrbo migrantov. Sredstva za migrante so zvišali z 9 na 61 milijonov.”
Upokojenci niso volilni bazen levice, zato jih ta zapostavlja
Treba se je torej vprašati – kaj je za izgovori vlade Roberta Goloba, da denarja ni? To je namreč edini ključni razlog, zakaj zakona ne bi mogli izvajati, vsi drugi nomotehnični razlogi so zlahka rešljivi dobesedno čez noč. Glede na to, da je vlada Janeza Janše pustila polne malhe in celo rezervirala sredstva v proračunu prav za izvajanje zakona, je videti, kot da vladi upokojenci niso prioriteta. Upokojenci so zanje od stranke Desus naprej izgubljena entiteta. Zato je videti, kot da si izmišljuje vse možne izgovore, kako se Janševemu zakonu o dolgotrajni oskrbi izogniti, saj bi to pomenilo, da bi morali sredstva iz proračuna namenjati potencialnim volivcem nasprotne strani, ne pa svojemu priljubljenemu bazenu volivcev – nevladnikom in migrantom.
Zato, dragi upokojenci, pa tudi tisti, ki ste še v srednjih letih, pa vas bo starost doletela, preden si mislite – pamet v roke! Referendum, s katerim boste lahko rekli odločen NE Golobovemu zadržanju zakona o trajni oskrbi, je zadnja priložnost generacije, s katero si lahko zagotovite dostojno starost. Si res želite, da boste prisiljeni na stara leta zaradi nepokretnosti vso imovino, ki ste si jo prigarali, podariti Meščevim in Golobovim socialistom, namesto da bi jih nekoč podedovali vaši sinovi in vnuki? Pojdite na referendum in si zagotovite dostojno starost, socialiste pa prisilite, da vas obravnavajo kot prvorazredne, ne pa drugorazredne državljane.
