Piše: C. R., J. B.
Včeraj je potekalo že 3. srečanje in sproščeno druženje v podporo delovanju Nove24TV in Demokracije. Na srečanju, ki se je pričelo ob 12. uri na hipodromu Polena v Lenartu, je bilo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo ter odličen program. Prisotne je nagovoril tudi namestnik glavnega in odgovornega urednika Demokracije Jože Biščak, je je med drugim dejal, da “nas bo ta oblast plenila in ropala, dokler se ne bomo dvignili in postali glasni v svojih zahtevah”. “Na meji smo, na meji tanke črte, ki se lahko vsak hip pretrga. Razmislite o tem: niti tej vladi niti bruseljskim birokratom ne smemo dopustiti, da nam bodo ukazovali, kako naj živimo.”
V nadaljevanju objavljamo celoten govor Jožeta Biščaka na omenjenem srečanju v Lenartu:
Pred dnevi je bil ustanovljen Svet za zaščito svobode govora. Tam, na levici so se čudili, zakaj, takoj smo slišali pripombe, da gre za skrajno desničarsko združenje. Da takega sveta ne potrebujemo, ker imamo vladni strateški svet za preprečevanje sovražnega govora. Ali res? Ali res ne potrebujemo zveze za svobodo govora? Slep in gluh moraš biti, da ne vidiš, da je svoboda govora danes v Sloveniji ogrožena kot še nikoli prej.
Pa ne samo to. Slišali smo, zakaj se sploh borimo za svobodo govora, ko nas bo pa Golobova vlada in nevladne organizacije pozobale. Mene ne bo nihče pozobal. Ali bo vas? Ne, ne bo vas. Res je, svoboda govora je danes že tako omejena, da se marsikomu ne zdi vredno truda, da bi se zanjo boril. Pravijo, da je to vnaprej izgubljena bitka, katere rezultat bo samo ta, da bomo nekateri zaradi predolgega jezika končali v zaporu. Ampak povem vam: najbolj pomembne stvari na svetu so dosegali ljudje, ki so se še naprej trudili takrat, ko se je zdelo, da sploh ni več upanja. In jaz, ti in on, ki smo danes tukaj zbrani, v to iskreno verjamem, smo tisti, ki se bomo še naprej borili. Ne bomo obupali, ne bomo popustili. Danes, tukaj in zdaj, bomo zarisali črto, prek katere nas zlobneži ne bodo več porinili. Tok dogodkov bomo danes obrnili, vendar bo treba poprijeti ter slediti pogumu in resnici.
Veste, nedavno sem prebral zanimivo misel. Jo bom ponovil tukaj, ne ravno natančno. Takole gre. Včasih se morajo zgoditi slabe stvari, preden se zgodijo dobre. Nam se v zadnjih mesecih pod to vlado dogajajo slabe stvari. Vladajoči nam omejujejo svobodo izražanja, nas ovajajo in preganjajo. Mi, na Nova24TV in Demokraciji to še posebej občutimo. Ne zato, ker bi karkoli narobe naredili ali storili kaznivo dejanje, izključno zato, ker imamo drug svetovni nazor kot ga imajo levičarji. Gremo naprej. Ta oblast zagovarja kulturo smrti. Ta oblast nam v imenu nekakšnega boja proti globalnemu segrevanju odreka ogrevanje domov in proizvodnjo elektrike. Ta oblast nagaja kmetom, ki nas hranijo. S tem ne rešuje planeta, ampak nas sili v lakoto. Oblastniki s pomočjo nevladnih organizacij spodbujajo otroke k spremembi spola, kar ne pomeni nič drugega, kot kastracijo otrok. S tem zastrupljajo družine in družinska drevesa, še preden mladi sploh odrastejo.
Seznam škodljivih stvari in grozot, ki jih je povzročila ta vlada je dolg in ne manjka veliko, da bo prepojen tudi s krvjo. Tam, na Gregorčičevi sedijo slabi ljudje in tlakujejo uničevalsko pot do vsakega praga našega doma. Kar počno vlada in nevladne organizacije jaz imenujem s pravo besedo – nad nami že izvajajo genocid. To so dejstva, ki jih lahko vsi vidimo. Ampak vprašam vas: ali bomo sedeli in čakali kot ovce na zakol, ali se bomo dvignili in uprli načrtovanemu in orkestriranemu pokolu? Slavna italijanska pisateljica in novinarka Oriana Falacci je dobro opisala, kako se branita dom in življenje. Takole je zapisala: »Kdor ljubi življenje, stoji vedno s puško pri oknu, da ga brani.«
Veste, na svetu so slabi ljudje, a veliko, veliko več je dobrih ljudi. Težava je, da so slabi ljudje glasni in imajo za seboj medije, dobri ljudje pa so tiho in čakajo na svoj pogreb. Ta oblast nas bo plenila in ropala, dokler se ne bomo dvignili in postali glasni v svojih zahtevah. Na meji smo, na meji tanke črte, ki se lahko vsak hip pretrga. Razmislite o tem: niti tej vladi niti bruseljskim birokratom ne smemo dopustiti, da nam bodo ukazovali, kako naj živimo.
Nihče nas ne bo več prikrajšal za hrano, vožnjo, gorivo in elektriko; nihče ne bo več steriliziral naše otroke; nihče nas ne bo več silil v evtanazijo; nihče nam ne bo več preprečil, da povemo svoje mnenje; nihče ne bo več sprožal gospodarskega armagedona; nihče nam ne bo več grozil s kataklizmo. Nihče! Moramo vstati in glasni povedati: to je naš dom, naša domovina, naš jezik, naša kultura, naša tradicija, naša vera. Tega si ne bomo pustili vzeti. Zato si danes, tukaj in zdaj, obljubimo, da se bomo za to borili in da bomo njihove zlobne namere preprečili.
Za konec, dobri ljudje, nazdravljam vam, ki ste prišli in prehodili dolgo pot. Nazdravljam vsem, ki nas ta trenutek gledajo, nas podpirajo, a niso mogli priti. Nazdravljam Borisu Tomašiču, prijatelju, sodelavcu, sobojevniku in, kakopak, svetovnemu rekorderju, za pogum in drznost vizije. In na koncu, ne zamerite, dobri ljudje, nazdravljam nam na Demokraciji in Nova24TV, ki se borimo, trpimo pod to vlado, a smo neuklonljivi in se ne bomo predali.
Hvala, dobri ljudje, da ste me poslušali, hvala, da ste prišli v tako velikem številu, hvala, da ste danes tukaj. Rad vas imam in vse vas objemam. Bog vas živi, Bog živi slovenski rod, Bog živi Slovenijo!
