Piše: G. B.
Očitno je vrag vzel šalo, saj so predstavniki gospodarstva danes premierja Roberta Goloba ponovno opozorili, da se slovenskemu gospodarstvu ob takšni politiki vlade ne piše nič dobrega.
Predstavniki 14 gospodarskih združenj so se namreč danes srečali z vlado in jo pozvali, naj preneha dodatno obremenjevati gospodarstvo. Konkurenčnost pada, razmere se slabšajo, nalagajo se novi davki in višajo obstoječe obremenitve, opozarjajo. Predstavniki vlade in gospodarstva so sicer na današnjem srečanju spregovorili o ukrepih za sanacijo po avgustovski ujmi, ob čemer je vlada delodajalce pozvala k čimprejšnji vrnitvi za mizo ESS. Delodajalci pa pred tem pričakujejo vladna zagotovila, da ne bo vnovič kršila pravil ESS in bo dialog enakopraven.
“Razmere v gospodarstvu in družbi danes terjajo čim več sodelovanja, dialoga in povezovanja,” je po današnjem srečanju 14 gospodarskih združenj s premierjem Robertom Golobom in več ministri dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. Gospodarske organizacije so v tej luči pozdravile pripravljenost vlade, da bi vsaj nekatere predloge zakonov, ki bi šli sicer neposredno na vlado in v postopek v DZ, ponovno pregledali za skupno mizo. Vlada je delodajalce danes ponovno pozvala k vrnitvi k socialnemu dialogu v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Po besedah Šimonke so se pripravljeni vrniti, če bodo spoštovana pravila ESS in bo dialog enakopraven.
Finančni minister Boštjančič terja prispevek gospodarstva pri obnovi domovine
“Na današnjem srečanju žal nismo dobili odgovora na to, ali bo enkrat konec dodatnega obremenjevanja gospodarstva z davki in prispevki,” je izpostavil predsednik GZS. Premier Golob je po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča današnje srečanje sklical predvsem z namenom, da s strani gospodarstva ne bi prihajalo do novih očitkih, “da jih nihče ni nič vprašal”. “Zgodila se je največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije s posledicami, ki bodo očitno presegle posledice covida,” je poudaril finančni minister in izpostavil, da si vlada želi dialoga s socialnimi partnerji, “v tem primeru z gospodarskimi združenji glede prispevka gospodarstva za odpravo posledic te škode”. Boštjančič se ne strinja z gospodarstveniki glede tega, kdo je kriv za julijski izstop delodajalcev iz ESS. Po njegovih besedah je precej nesmiselno govoriti o tem, zakaj ga ni in kako je do tega prišlo, pač pa se je ponovno treba usesti za mizo. “Mislim, da smo vsi dovolj stari in izkušeni, da vemo, da je predvsem treba umiriti žogo,” je pozval minister. Kot je dodal, bodo v okviru socialnega dialoga odprli vse tiste teme, ki skrbijo gospodarstvenike, in se pogovorili o zakonskih predlogih, preden jih vlada pošlje v parlamentarno proceduro, med drugim o noveli zakona o delovnih razmerjih, pokojninski reformi…
Da je bil današnji pogovor dober in iskren, pa je ocenil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. “Pomembno mi je, kaj smo se dogovorili. In dogovorili smo se, da nekateri zakoni ne morejo iti na vlado, če niso usklajeni na ESS,” je strnil. Han verjame, da bo ESS zaživel in se bodo začeli tripartitni pogovori, se je pa strinjal, da morajo biti vsi trije partnerji enakovredni. “To se mi zdi absolutno ključno,” je poudaril. Gospodarstveniki so po Hanovih besedah podali nekaj “solidnih in dobrih” predlogov za zakon o obnovi, ki je v pripravi.
Kot so naknadno sporočili z GZS, si v gospodarstvu želijo večje transparentnosti pri skladu za obnovo Slovenije. “Več kot mesec nazaj je stopil v veljavo zakon, do danes pa ni podatkov o napredku – z izjemo sporočila, da naj bi z njim upravljala SID banka – ni,” so zapisali v sporočilu za javnost. Poudarili so, da gospodarstvo že od samega začetka aktivno podpira obnovo in sanacijo škode, vendar ne na način ad hoc verižnih – pa četudi začasnih – dodatnih obdavčevanj podjetij in zaposlenih. Sploh pa ne na način, da se sredstva zbira v sklad “na zalogo”, kot so izjavili nekateri vladni predstavniki. Izrazili so tudi začudenje nad novo skupno oceno neposredne škode, ki naj bi znašala 9,9 milijarde evrov. V gospodarstvu so izpostavili nujnost realne ocene za intervencijo in sanacijo škode, ki naj bi se pokrivala iz sklada, pri čemer so poudarili tudi nujnost racionalnosti porabe.
Nujno je, da vlada zagotovi predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje
Kot so zapisali predstavniki GZS, je Slovenija v nezavidljivem položaju, saj upadajo industrijska proizvodnja, naročila, obseg trgovine, inflacija je še vedno visoka in ukvarja se tudi s poplavami in popoplavno obnovo. Gospodarstveniki že čutijo prihajajočo recesijo in so zaradi vladnih ukrepov, že izvedenih in tistih napovedanih, zaskrbljeni, saj jih ti ukrepi postavljajo v še slabši položaj v primerjavi s konkurenčnimi državami. Ob tem menijo, da je zakon o dohodnini še dodatno obremenil “že tako preobremenjeno delo”, dodatni prispevki v okviru dolgotrajne oskrbe, odrejen je bil obvezen solidarnostni prispevek, strošek absentizma je bil preložen na delodajalce, napoveduje se davek na bilančno stopnjo bank, dvig davčne stopnje pri davku od dohodka pravnih oseb, nov obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo …
Namesto tega bi vlada morala pripraviti ukrepe za zvišanje konkurenčnosti gospodarstva, za vzdržno gospodarsko rast bi morala vzdrževati stabilno in predvidljivo poslovno okolje, ki bi omogočalo vlaganja v razvoj in nove tehnologije. Mednarodne zbornice so predstavnike vlade opozorile na pomen ohranitve zaupanja mednarodnih partnerjev, ki so pomembni zaposlovalci in imajo pomembno vlogo pri inovacijski uspešnosti države. Kmetijske organizacije so navedle, da ima nejasno in nestabilno gospodarsko okolje posledice tudi na celotni verigi oskrbe s hrano; vlado pozvale, naj ima več spoštovanja do kmetijstva, ne pa da uvaja nove pritiske nanj, poroča RTV Slovenija
Banke so opozorile, da večanje bilančne vsote ne pomeni večanje dobičkov, dobički leta 2023 pa so posledica spremembe monetarne politike ter potemtakem prehodne narave. Obdavčevanje bilančne vsote vodi v omejevanje kreditiranja in višje stroške financiranja, kar se bo poznalo povsod, tudi na drugih sektorjih gospodarstva in državi, so zatrdile banke.
Gospodarstveniki so nadalje pozvali k večji transparentnosti pri skladu za obnovo. Opozorili so, da že spočetka podpirajo obnovo, a ne na način ad hoc verižnih dodatnih obdavčevanj podjetij in zaposlenih, sploh pa ne kar tako, na zalogo. Novi in višji prispevki ter davki so na pogled priročen vir, vendar je slovensko gospodarstvo že v recesiji, zato pričakuje, da bo vlada uvedla druge participativne vire, denimo obveznice. Izrazili so začudenje ob skoraj 10-milijardni oceni škode in pozvali k “realni oceni”. Ponovno so izrazili pričakovanje po nadzornem predstavniku gospodarstva v skladu za obnovo, še poroča MMC RTVS.
Med predstavniki GZS na sestanku so bili med drugim tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Blaž Cvar, predsednik Zadružne zveze Borut Florjančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Roman Žveglič in predstavnik združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Marko Lotrič. Od predstavnikov vlade so bili prisotni premier Golob, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, minister za delo Luka Mesec, minister za gospodarstvo Matjaž Han, minister za finance Klemen Boštjančič in državni sekretar Boštjan Šefic.
