Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
“Realizacija dodatno potrjuje oceno, da je sprejeti rebalans nerealističen,” so danes zapisali v fiskalnem svetu. Hkrati opozarjajo na tveganje, da vlada sredstev interventne zakonodaje ne bo namenjala blažitvi posledic draginje in energetske krize.
Realizacija letošnjega proračuna do oktobra potrjuje oceno fiskalnega sveta, da z rebalansom niso bile ustrezno prilagojene nerealistično visoke redne pravice porabe, določene v oktobra lani sprejetem proračunu. “Dejanska realizacija rebalansa bi pomenila, da bi poraba brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje v povprečju zadnjih dveh mesecev leta znašala okoli 1,7 milijarde evrov na mesec, kar je za okoli 0,8 milijarde evrov več kot v povprečju prvih desetih mesecev,” so ocenili v najnovejši mesečni publikaciji.
Dosedanja realizacija proračuna po njihovih navedbah potrjuje njihovo oceno, da je rebalans nerealističen in da ni predstavljal ustrezne osnove za pripravo proračunskih dokumentov za 2023 in 2024. “Ustvarjanje tolikšnega manevrskega prostora za odhodke poleg tega navidezno zmanjšuje tudi pomen sicer pomembnega obsega ukrepov, sprejetih po uveljavitvi rebalansa, na končni javnofinančni izid v letošnjem letu,” so poudarili.
Tveganje, da vlada sredstev ne bo namenjala draginji
Fiskalni svet je ocenil še, da se z izhodnim covidnim zakonom nadaljuje sprejemanje interventne zakonodaje, ki ni nujno neposredno povezana z dogodkom, ki naj bi ga naslavljala. “To nakazuje na tveganje, da bo tudi interventna zakonodaja za blažitev posledic draginje vsebovala določila, ki ne bodo neposredno povezana z energetsko krizo,” so opozorili. “Obsežna proračunska rezerva v predlogu proračuna za leto 2023 za draginjske ukrepe bi bila tako uporabljena namensko le formalno, dejansko pa bi bila sredstva podobno kot med epidemijo porabljena za reševanje drugih težav, tudi sistemske narave, kar bi lahko trajno obremenilo javne finance,” so izpostavili v fiskalnem svetu.
