Piše: C. R., STA
Slovenija bo z nudenjem pomoči Ukrajini nadaljevala glede na svoje zmožnosti in dokler bo to potrebno, je danes na seji odbora DZ za zunanjo politiko poudarila ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon. Kot je dejala, pa ob tem ne smemo pozabiti tudi na druge humanitarne krize po svetu, kot so nedavni uničujoči potresi v Turčiji in Siriji.
Ministrica je v odgovoru na poslansko vprašanje povedala še, da Slovenija podpira vse resolucije tako Evropske unije kot Združenih narodov, ki obsojajo rusko agresijo proti Ukrajini in pozivajo k miru ter pogajanjem med sprtima stranema. Po njenih besedah bo Slovenija v letu 2023 Ukrajini prednostno zagotavljala humanitarno pomoč ter pomoč v obliki rekonstrukcije in rehabilitacije.
Glede prijetja ruskih agentov v Ljubljani je Fajon na vprašanje, zakaj še vedno niso na pogovor poklicali ruskega veleposlanika v Sloveniji, odgovorila, da preiskava o njunem morebitnem delovanju zoper nacionalne interese Slovenije poteka in da so na ministrstvu v rednem stiku z vsemi pristojnimi institucijami.
Ruskega veleposlanika na pogovor še niso poklicali zato, ker bi to v tem trenutku pomenilo neposredno vmešavanje v preiskavo, je pojasnila. “Tu imamo skupno stališče tako s predsednikom vlade kot s pristojnimi službami. Če bo potrebno, bomo ravnali drugače,” je dodala.
Poziv podmladka avstrijskih svobodnjakov k ustavitvi “slovenizacije” na avstrijskem Koroškem je zunanja ministrica označila za zavržno in nedopustno dejanje. Izrazila je zadovoljstvo nad odzivom avstrijskega političnega vrha, ki je ravnanje podmladka obsodilo in se od njega distanciralo. Po njenih besedah je ministrstvo za zunanje zadeve v tem primeru naredilo vse, kar se je od njega pričakovalo.
Kot je dejala, upa, da do podobnih incidentov v prihodnje ne bo prihajalo. “Dejstvo pa je, da je ta kampanja na avstrijskem Koroškem zelo goreča, in mogoče vsaka naša reakcija v tem kontekstu ne bo prispevala k temu, da bi te incidente umirili,” je ocenila.
O uvrstitvi iranske revolucionarne garde na seznam terorističnih organizacij s strani EU je ministrica dejala, da so mnenja o tem v Bruslju deljena in da se trenutno čaka na pravno mnenje o tej zadevi. Zagotovila je, da se bo takrat tudi sama jasno opredelila glede tega vprašanja.
Obenem je poudarila, da sta bili tako slovenska diplomacija kot politični vrh zelo aktivna v odzivih na nasilno zatiranje protestov v Iranu. Slovenija podpira uvedbo omejevalnih ukrepov zaradi nasilja nad protestniki, in je tudi aktivno sodelovala pri pobudi za vzpostavitev misije za ugotavljanje dejstev v islamski republiki, je zagotovila.
