Piše: Gašper Blažič
Poročali smo že, da je SKS včeraj predstavila nosilca liste za volitve v evropski parlament prihodnje leto. »Špicenkandidat«, kot se v političnem žargonu reče nosilcem list, je za SLS Peter Gregorčič, univerzitetni profesor, publicist, civilnodružbeni aktivist in nekdanji predsednik Programskega sveta RTVS. To je sicer prva konkretna najava kandidature za evropske volitve, ostali kandidati na listi SLS še niso javno znani.
Prvi odmevi po najavi so bili dokaj pozitivni, saj prevladujejo ocene, da je SLS, ki jo sicer vodi pripadnik mlajše generacije Marko Balažic, prvič po izpadu iz parlamenta potegnila medijsko odmevno potezo. Če bi bil Peter Gregorčič izvoljen v evropski parlament, bi s tem njegove »politične delnice« lahko zrasle, kar bi bila tudi odskočna deska za politično angažiranje na domačem terenu. Gregorčič in SLS sicer zastopata tezo, da je močna EU v resnici močna le toliko, kolikor je močan najšibkejši člen, zato je pomembno, da se EU ne krepi na račun držav članic.
NSi ima težave
Je pa, kot smo že omenili, kandidatura Petra Gregorčiča velik izziv za NSi, ki se še ni povsem odločila, kako bo reagirala. Neuradno naj bi bilo precej nesoglasij znotraj stranke. Del stranke si želi, da bi bila nosilka liste še naprej Ljudmila Novak, ki naj bi celo postavljala pogoj vodstvu stranke, da bi kandidirala le kot nosilka liste, drugi del stranke pa bi glede na meritve javnega mnenja na čelo liste postavila katerega od sedanjih poslancev NSi, vključno s predsednikom stranke Matejem Toninom.
Tu pa grozi precej velika težava: v medsebojni tekmi med programsko sorodnimi listami lahko prišlo do drobljenja glasov, kar je nevarno zaradi tega, ker je postavljen dokaj visok prag za vstop v parlament (deset odstotkov). Če bi se listi NSi in SLS zgodilo, da bi recimo dobili okrog 9,5 glasov, bi to pomenilo, da nobene od teh dveh ne bi bilo v evropskem parlamentu, masa skoraj dvajsetih odstotkov glasov pa bi dejansko končala na smetišču. Za Slovenijo in Evropsko unijo v prihodnje pa je pomembno, da bo imela primerne zastopnike. Prihodnje leto bo Slovenija imela namreč devet poslanskih mest namesto dosedanjih osem, cilj Evropske ljudske stranke pa je, da v parlament pripelje vsaj pet poslancev iz strank, ki so njene članice, to pa so SDS, NSi in SLS.
Sanje @NovaSlovenija, da še kdaj dobija poslanca Evropskega parlamenta, praktično dokončno pokopane. Glasovi se bodo ob 10% pragu najverjetneje razdrobili do te mere, da ga niti @strankaSLS niti #NSi ne more doseči. pic.twitter.com/0iKbiF9S39
— Janez Janša (@JJansaSDS) November 15, 2023
Leta 2014 skoraj polovica glasov »v smeteh«
Zato si nekoliko oglejmo izkušnje iz evropskih volitev leta 2019. Na teh volitvah je skupaj tekmovalo 14 list, le štiri od njih pa so prestopile prag za izvolitev svojega kandidata. SLS je tedaj sestavila skupno listo s SDS, iz te liste (25,26%) so bili izvoljeni trije kandidati: Milan Zver, Romana Tomc in Franc Bogovič. SD je osvojila dve mesti (18,66%), vendar je Tanja Fajon predčasno končala mandat evropske poslanke zaradi prihoda na zunanje ministrstvo, tako da se je Milanu Brglezu nato pridružil Matjaž Nemec. Lista LMŠ – slednja kot stranka sicer ne obstaja več, saj je od lani sestavni del Gibanja Svoboda – ima ravno tako dva poslanca (Irena Joveva in Klemen Grošelj, lista je osvojila 15,44%), medtem ko je NSi komaj še ujela prag z Ljudmilo Novak (11,12%).
Če seštejemo deleže vseh štirih list, ki so dobile svoje poslance v Bruslju oz. Strasbourgu, lahko ugotovimo, da so omenjene štiri liste skupaj osvojile 70,5 odstotka vseh oddanih veljavnih glasov. To pomeni, da je skoraj tretjina glasov končala v »smeteh«. Ta delež izgubljenih glasov je lahko še precej višji, saj je na volitvah leta 2014 znašal skoraj polovico vseh glasov! Takrat so poslance osvojile samo tri liste: SDS, SLS+NSi ter Verjamem (Igor Šoltes). Ob tem naj spomnimo, da so leta 2019 med drugim (neuspešno) kandidirale liste SMC, sedaj že nekdanje LMŠ, SNS, samoukinjene Domovinske lige, DeSUS in Levice.
Volilni sistem je močno tvegan
Po sedanjih predvidevanjih je mogoče sklepati, da bo SDS verjetno znova dobila vsaj tri poslance od skupaj devetih, SD pa dva, po vsej verjetnosti bo dva osvojilo tudi Gibanje Svoboda. Za ostale tri se bodo spopadali Levica, NSi, SLS in morda tudi katera od novih strank, prav tako ni izključeno, da bo v tekmo vstopila tudi prorusko orientirana Resni.ca. Veliko bo odvisno tudi od nosilcev kandidatnih list. Zaradi visokega praga in efekta »uravnilovke« so razmerja med osvojenimi deleži glasov in dejansko osvojenimi mandati včasih lahko tudi zelo problematična. Mandati se namreč delijo proporcionalno po d’Hontovem sistemu, ko se najprej izračuna absolutno število glasov, ki jih je dobila lista (za evropske volitve na ravni celotne države, ki je tako ena sama volilna enota). Kandidatne liste nato poravnamo v stolpce in njihove glasove delimo z ena, dva, tri, štiri vse do devet, torej najvišjega števila poslancev, ki ga bo Slovenija imela prihodnje leto (na zadnjih volitvah pa osem). Tako določa Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament v svojem 13. členu.
Ob tem lahko s preferenčnim glasom določite, kateri kandidat z liste si po vaše najbolj zasluži izvolitev. Zakon tako določa, da so izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov: »Preferenčni glasovi za posamezne kandidate se upoštevajo, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta na tej listi izvoljeni kandidati po vrstnem redu kandidatov na listi kandidatov.« Seveda lahko preferenčne glasove dajemo le na listi, ki smo jo najprej obkrožili. Več ko lista dobi glasov, večji je dejansko vpliv preferenčnih glasov na to, kdo iz liste se bo uvrstil v parlament. V praksi je to lahko tudi nekdo, ki je zadnji na listi – to se je denimo zgodilo na prvih volitvah leta 2004 Borutu Pahorju, ko je bil nosilec liste (ZL)SD Aurelio Juri.
Ker torej sistem volitev v evropski parlament dopušča možnosti, da se bo vaš glas izgubil med tistimi, ki bodo po rezultatu pristali na robu, je vredno premisleka, komu bomo dali glas prihodnje leto. Če bi prišlo do izpada tako NSi kot SLS in ob tem SDS ne bi bistveno povečala svojega deleža, bi to lahko prineslo razmerje celo 6:3 v korist tranzicijske levice. Si res želite takšne Evrope v prihodnosti?
