Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Z zaposlitvijo dodatnega premierovega državnega sekretarja se je Robert Golob ta teden odzval na katastrofalne poplave. Svoje vladanje je začel s povečanjem števila ministrstev za pet, s čemer smo dobili eno najbolj obilnih vlad v svoji zgodovini in v EU. Zdaj smo dobili še dvanajstega premierovega sekretarja. To je postal Boštjan Šefic. Mediji so pred tem v začetku avgusta poročali, da je pred tem rekordni že kar enajsti premierov državni sekretar postal Danijel Levičar, ki bo zadolžen za projekt JEK2. Povečano število ministrov in ministrstev in cela horda novih državnih sekretarjev po ministrstvih in pri premieru, kaže, da svojega dela ta vlada ne zmore. Golob potrebuje več in več pomoči.
Vlada je ob zajetnem povečanju števila funkcionarjev napovedala še, da jim bo zagotovila tudi krepko višje plače. Najprej so plače poskušali povišati sodnikom s 600 evri dodatka, kar so zaradi obljube Roberta Goloba uzakonjali po postopku za naravne nesreče. A jim je spodletelo. Za sodnike in druge funkcionarje je bilo to dobro. Zdaj bodo, tako vse kaže, dobili precej več. Ker je državo zadela milijardna škoda zaradi neurejenih vodotokov in slabe protipoplavne zaščite in to tudi na državni infrastrukturi, bo dela še več.
Sodnikov imamo na sto tisoč prebivalcev v Evropi daleč nadpovprečno veliko. Sodne zaostanke tudi nadpovprečne. V sodstvu, razen čisto na vrhu piramide, pa skoraj več ni moških. Bodo pa vsaj plače boljše. Vlada se je po tihem menda že dogovorila, koliko bo povišala plače. Sodnikom in vsem drugim funkcionarjem. V ljubljanskem Dnevniku je novinar Peter Lovšin zapisal, da bo po neuradnih podatkih, ki jih je pridobil, najnižja mesečna bruto plača okrajnega sodnika 4289 evrov, najvišja predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča, ki sta skupaj s preostalimi najvišjim funkcionarji uvrščena v najvišji plačni razred, pa po novi plačni lestvici 8466 evrov mesečno bruto. Povišica bo konkretna. Te najvišje plače prejemajo še šefi vseh drugih vej oblasti: ob šefu vlade Golobu tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in Nataša Pirc Musar. Ta teden je Urška Klakočar Zupančič dobila 6.279 evrov, Nataša Pirc Musar pa 6.473 evrov bruto plače. Vsoti se razlikujeta zaradi različne višine dodatka za delovno dobo. Podatke o plačah premiera in množice njegovih državnih sekretarjev in ministrov iz vlade še čakam. Najmanj dva tisoč evrov višja plača, ki jo nakazujejo podatki o sodnikih, bo lep prirastek.
A to niso najvišje državne plače. Višje prejemajo nižji šefi. Zadnji teden so se mediji razpisali o izplačilih za mesec maj, ko je so bili prvi trije v državi po plačah v “našem javnem sektorju” direktor muzeja in galerije mesta Ljubljane z 22.062 evrov, direktor javnega zavoda Festival Ljubljana s 19.473 evrov in direktor Splošne bolnišnice Izola s 17.703 evrov. Tako visoke vsote običajno vključujejo nagrade, dodatke ali kaj podobnega, zanesljivo so pa škandalozne in kažejo, da gre našemu javnemu sektorju zelo dobro. Denarja ne primanjkuje. Kot vode ga je.
Nekdanji predsednik republike Borut Pahor in Milan Kučan sta v primerjavi z najbolje plačanimi nižjimi šefi javnega sektorja prava reveža, ko prejemata 80 odstotkov predsedniške plače. Pahor je za mesec julij 2023 prejel nadomestilo plače v bruto znesku 5.256 evrov, Kučan, ki ima tudi pravico do mesečnega prejemka, ki mu skupaj s pokojnino zagotavlja 80 odstotkov plače predsednika republike, pa je za mesec julij 2023 prejel bruto 1.533 dodatka k pokojnini. Točen znesek Kučanovega prejemka pa je skrivnost. Neto pa več kot tri tisoč.
Nadaljevanje preberite TUKAJ.
