Piše: Anita Gužvič (Nova24TV.si)
Slovenijo pretresa nova, sicer prikrita afera, ki pa ne sme ostati spregledana: napačna projekcija bruto domačega proizvoda oziroma Sursov popravek rasti BDP navzdol, kar je nezaslišano. Čeprav je iz vladne koalicije slišati, kot da posledic ne bo, da gre pravzaprav le za revizijo podatkov, ne pa napako, poznavalci pravijo drugače – da lahko “napaka” Slovenijo pahne v finančne težave. “Posledice pa bodo boleče,” pravi ekonomist in poslanec Rado Gladek. Začudeni so tudi v strateškem svetu za makroekonomska vprašanja, Fiskalni svet pa pravi, da tako občutna revizija kot tokrat bistveno spremeni osnovna izhodišča tako za oblikovanje kot tudi oceno makroekonomskih in javnofinančnih politik. Tokratna revizija poleg natančnejše razlage razlogov terja tudi določene napore za izboljšanje kakovosti četrtletnih podatkov nacionalnih računov, meni Fiskalni svet. Pa jih bo Golobova vlada upoštevala?
Čeprav razlike v izračunih niso redkost, je tokrat izmerjena razlika kar 3 odstotne točke. S 5,4 odstotne točke, izmerjene v februarju, je tokrat po zadnjih izračunih izmerjena vrednost rasti BDP 2,5 odstotka, s čimer Slovenija po rasti pade pod povprečje EU. Lanska rast BDP je bila tako bistveno nižja od prvotnih ocen, pa tudi močno počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne rasti leta 2021.
Pod Golobovo vlado gre Sloveniji gospodarsko bistveno slabše kot pod prejšnjo, Janševo vlado, ko je BDP po vseh izračunih rastel. SURS je tako v redni letni reviziji ocene nacionalnih računov za leto 2022 občutno spremenil oceno glede na predhodne četrtletne podatke. Nominalni BDP je zlasti zaradi znižane ocene obsega končne potrošnje gospodinjstev lani znašal 57 mrd. evrov, kar je skoraj 2 mrd. evrov manj kot po predhodnih podatkih. Nižja je kot rečeno tudi ocena rasti realnega BDP. Kot Fiskalni svet še ugotavlja, nižja gospodarska rast že vpliva na javne finance v letu 2023.
Kakšne so lahko posledice – zadolževanje? Novi davki?
Na podlagi napačnih izračunov oziroma sedaj nerealnih podatkih so torej planirali proračunske dokumente. Kaj bi vlada morala sedaj storiti? “Odgovor je seveda samoumeven”, meni ekonomist in poslanec Rado Gladek. “Če so bili dokumenti pripravljeni na podlagi predhodnih izračunih, bi morala vlada to napako upoštevati in prilagoditi dokumente. Vedno so se ti popravki delali, zgrešiti za tri odstotke pa je blago rečeno nenavadno. To bo definitivno imelo posledice in vlada bi mogla to zelo resno vzeti in upoštevati pri pripravi proračunskih dokumentov.” Tudi Fiskalni svet meni, da “napaka” bistveno spreminja osnovna izhodišča za oblikovanje makroekonomskih in javnofinančnih politik, kar pomeni, da se bo poznalo pri proračunu, poznati se utegne pri še večji nagnjenosti do dodatnih davkov, pa poročajo Finance. Posledice pa bodo gotovo iz naslova zadolževanja oziroma bonitetnih ocen, “to bo imelo velik vpliv na javne finance kot na gospodarski del. Posledice so lahko kar boleče”, meni Gladek.
Foto: Freepik
Državni proračun v osmih mesecih s 735 milijonov evrov primanjkljaja
Državni proračun je imel v prvih osmih mesecih leta 2023 primanjkljaj (-735 mio. evrov), ki je brez upoštevanja učinka odhodkov za blažitev epidemije (161 mio. evrov) in ukrepov za blažitev draginje (479 mio. evrov) znašal -95 milijonov evrov. Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih osmih mesecih tako slabša kot v enakem obdobju lani, saj je bil večji skupni primanjkljaj, t. i. “očiščeni” saldo (brez interventnih ukrepov) pa se je po lanskem presežku v enakem obdobju poslabšal za 563 mio. evrov.
Nerealno proračunsko načrtovanje – dvakrat več primanjkljaja kot leta 2020 v času pandemije
Realizacija v osmih mesecih potrjuje oceno Fiskalnega sveta o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja. Avgusta sprejeti drugi rebalans državnega proračuna, ki namreč glede na dosedanjo realizacijo omogoča v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta primanjkljaj v višini 2,4 mrd. evrov. To bi bilo 1 mrd. evrov več kot v celotnem lanskem letu in približno dvakrat več kot v zadnjih štirih mesecih leta 2020 v času pandemije.
Fiskalni svet (Foto: STA)
Ali bo vlada sprejela nov rebalans na podlagi novih podatkov?
Predvideni rebalans proračuna je načrtovan novembra, a glede na podatke Fiskalnega sveta rebalans, sprejet avgusta, omogoča v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta primanjkljaj v višini 2,4 mrd. evrov. Ali bi vlada morala kaj storiti še pred novembrom? Fiskalni svet je na nerealistično načrtovanje proračuna opozarjal že pri rebalansu proračuna, vezanem na poplave, a vlada ga ne upošteva in pelje svojo pot, pravi Gladek. “Vse, tako Fiskalni svet kot “statistična napaka”, definitivno napeljuje na to, da morajo te zadeve vzeti resno in v proračunskih dokumentih to upoštevati. Rebalansa zaradi tega verjetno ne bodo delali. Če pa bi zadeve in vsa ta opozorila resno jemali, bi definitivno o tem morali razmisliti,” zaključuje Gladek.
