23.7 C
Ljubljana
nedelja, 26 septembra, 2021

Državni zbor potrdil spremembe meja volilnih okrajev

Piše: P.T., STA

Po več kot dveh letih, odkar je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, so poslanci danes s 45 glasovi za in 28 proti sprejeli novelo zakona o določitvi volilnih enot, ki spreminja meje nekaterih volilnih okrajev.

Kot je v današnji razpravi v imenu predlagateljev spomnil Branko Grims (SDS), je ustavno sodišče opozorilo na prevelike razlike v velikosti volilnih okrajev, saj je razmerje med najmanjšim in največjim okrajem znašalo že 1 proti 3,73. Predlagatelji zdaj za uskladitev z ustavno odločbo predvidevajo spremembe v 15 volilnih okrajih, razmerje med najmanjšim in največjim pa bi po novem znašalo 1 proti 2,7.

Proti ukinitvi okrajev in za spremembe njihovih meja so se ves čas zavzemali poslanci SDS in DeSUS, ki so danes predlog tudi podprli. Poleg njih je predlog dobil še glasove poslancev koalicijskih SMC in NSi, ki so sicer bolj naklonjeni ukinitvi okrajev, a so predlog kot “minimalni politični kompromis” podprli.

Tako je po Grimsovih besedah predlog odraz kompromisa med različnimi kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju okrajev. Rezultat je zakon, ki je skladen z ustavno odločbo in v osnovi čim manj posega v obstoječ volilni sistem, je poudaril. Volilni sistem z volilnimi okraji zagovarjajo tudi v DeSUS, je pa treba po besedah Franca Jurše narediti korekcije in odpraviti anomalije, da bodo rezultati naslednjih volitev legalni in legitimni.

Iz enakega razloga so za spremembe glasovali v NSi. Predlog so podprli, ker po besedah Blaža Pavlina ne kaže, da bi v tem mandatu uspeli dobiti zadostno podporo za ukinitev okrajev, treba pa je odpraviti dvom v legitimnost prihodnjih volitev. Kot politični kompromis so predlog podprli tudi v SMC, čeprav po besedah Gregorja Periča za volivce ne prinaša nič novega. Ta rešitev za uveljavitev ustavne odločbe je sicer manj optimalna, a še vedno dovolj legitimna, je dejal.

S tem pa se niso strinjali poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB, SNS in en poslanec DeSUS, ki so predlogu nasprotovali oziroma so se vzdržali glasovanja.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je po izglasovanju zakona izrazil zadovoljstvo, “da so po dveh letih stopicanja na mestu in neuspelih poskusov danes prišli do rešitve”. V izjavi za medije v DZ je poudaril, da je bil predlog pripravljen strokovno in z maksimalno politično podporo.

“Tisti, ki v to rešitev dvomijo, sam seveda nisem med njimi, bodo lahko predlog ponovno posredovali v presojo ustavnemu sodišču. Tega se zavedam in kot rečeno se tega ne bojim,” je še povedal. Kot je dodal, je prepričan, da bo ustavno sodišče zakonu pritrdilo. V nasprotnem primeru pa od sodnikov pričakuje bolj natančna navodila o tem, kaj smatrajo kot neustavno.

Zadnje novice

Sorodne vsebine