Piše: C.R., STA
Državni svet je danes podprl predlog interesnih skupin delodajalcev, lokalnih interesov in kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev in izglasoval odložilni veto na zakon o dolgotrajni oskrbi. Predvsem nasprotujejo delu zakona, ki s 1. julijem 2025 uvaja obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo. Za veto je glasovalo 17 državnih svetnikov, proti pa devet.
Predlog za odložilni veto je podprla tudi komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
Državni svetnik Andrej Poglajen, ki je predstavnik lokalnih interesov, je dejal, da je razlogov za veto več. Javni razpravi je bilo namenjenih le pet delovni dni, socialni dialog je bil prešibek, ključno vprašanje pa je financiranje dolgotrajne oskrbe, je naštel. Sprejete rešitve ne bodo zagotovile, da bo sistem vzdržen, je dejal.
V zvezi z vsem navedenim v zakonu ostaja veliko odprtih vprašanj, ki bi jih lahko v večji meri razrešili, če bi bil predlog zakona obravnavan po rednem zakonodajnem postopku in če bi bila javna razprava daljša, menijo predlagatelji.
Zakon, ki ga je DZ sprejel v ponedeljek, od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka. Delodajalci in delojemalci bodo plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci. Toda omenjene interesne skupine menijo, da bi moralo biti financiranje dolgotrajne oskrbe urejeno tako, da bo sistem v praksi vzdržen, da bo zagotavljal dejanski in pravočasen dostop do želenih storitev, hkrati pa ne bo pretirano obremenil zavezancev za plačilo storitev.
Spomnimo: Izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravila in sprejela že Janševa vlada, je sedanja Golobova vlada najprej preložila, nato pa na hitro sestavili nov zakon in s tem oškodovali vsaj 80.000 ljudi. Zakon bi v prvotni obliki namreč moral veljati že s 1. januarjem 2023. Golobova koalicija pa je s temi svojimi manevri v stiske spravila na tisoče družin.
Sporočilo za javnost Državnega sveta RS z dne 20. 7. 2023 v celoti:
Državni svet je na 5. izredni seji s 17 glasovi ZA in 9 glasovi PROTI sprejel odložilni veto na Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), EPA 902-IX, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 42. izredni seji, 17. julija 2023. Predlog odložilnega veta so podale Interesna skupina delodajalcev, Interesna skupina lokalnih interesov ter Interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. Predlog odložilnega veta je še pred sejo Državnega sveta na 4. izredni seji obravnavala in podprla Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
Državni svet urejanje področja dolgotrajne oskrbe prepoznava kot eno izmed pomembnejših reform v državi. Zakon o dolgotrajni oskrbi naslavlja pomembne, zahtevne, večplastne in občutljive vsebine za zagotavljanje socialne varnosti posameznikov, zato je treba k urejanju problematike in odprtih vprašanj pristopiti premišljeno in z vso skrbnostjo in odgovornostjo. Državni svet meni, da obravnava ZDOsk-1 po nujnem postopku s tega vidika ni bila ne utemeljena ne primerna.Državni svet je opozoril, da bi bilo treba pri oblikovanju rešitev na tako pomembnem področju nujno spoštovati socialni dialog in rešitve oblikovati skupaj, na podlagi čim širšega družbenega konsenza, saj je le tako možno zagotoviti, da bodo družbeno sprejete in tudi izvršljive. Ob tem morajo biti jasno določeni pogoji za dostop do storitev dolgotrajne oskrbe, izvajalci storitev dolgotrajne oskrbe in viri financiranja. Državni svet meni, da v zvezi z vsem navedenim v ZDOsk-1 ostaja veliko odprtih vprašanj, ki bi se jih v času rednega zakonodajnega postopka in v primeru daljše javne razprave lahko v večji meri razrešilo.
Državni svetniki menijo, da bi moralo biti financiranje dolgotrajne oskrbe urejeno tako, da bo sistem v praksi vzdržen, da bo zagotavljal dejanski in pravočasen dostop do želenih storitev, hkrati pa ne bo pretirano obremenil posameznikov ter drugih morebitnih zavezancev za plačilo storitev. V času javne razprave in med zakonodajnim postopkom so pomisleke in opozorila izrekle praktično vse skupine zavezancev za plačilo prispevka ali lastne udeležbe, hkrati pa zakon s časovnim zamikom do 1. 1. 2028 uvaja še dodatna plačila »iz žepa«. Navedena plačila predstavljajo izredno nesolidarno obliko plačil, ki bo dejansko obremenjevala tiste osebe, ki storitev dolgotrajne oskrbe potrebujejo, slednji pa se uvrščajo med najbolj ranljive skupine prebivalstva. Obenem bo poleg doplačila za institucionalno oskrbo treba »iz žepa« še vedno pokriti tudi stroške prehrane in namestitve.
Predstavniki interesov delodajalcev so že večkrat predlagali, naj se financiranje ureja ločeno od vsebinskih rešitev, dokler ne bi dosegli ustreznega konsenza v družbi, med posameznimi interesnimi skupinami in v okviru pospešenega socialnega dialoga. Opozorili so, da bi predvidene dodatne obremenitve lahko negativno vplivale na slovensko gospodarstvo, zmanjšale njegovo konkurenčnost in posledično ogrozile delovna mesta. Skupna prispevna stopnja delavcev in delodajalcev, ki v tem trenutku znaša kar 38,20 %, je namreč že zdaj med najvišjimi v Evropi, kar Slovenijo uvršča nad povprečje razvitih držav.
Dodatni prispevek bo v bistveni meri obremenil tudi kmete, samostojne podjetnike ter tiste, ki opravljajo poslovodno funkcijo, so družbeniki družb ali ustanovitelji zavodov, saj bodo zavezani k plačilu prispevka za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v višini 2 % od osnove, vplival pa bo tudi na prejemnike pokojnin, ki se jim bodo zaradi prispevka v višini 1 % znižale neto pokojnine, pri čemer že zdaj pod pragom tveganja revščine živi skoraj 55 % vseh upokojencev. Znižale se bodo tudi neto plače delavcem, ki bodo v skladu z ZDOsk-1 plačevali 1 % obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo, kar se bo slej ko prej izrazilo v pritisku na dvig plač. Posledično je moč pričakovati, da se bodo podjetja temu primerno prilagodila in bodo del proizvodnje prenesla tja, kjer je delo manj obremenjeno, kar bo imelo negativen vpliv tudi na trg dela v Sloveniji.
Državni svet je spomnil, da med ključnimi odprtimi vprašanji ostaja tudi zelo šibka mreža storitev v skupnosti, pomanjkanje ključnih kadrov na trgu dela in nedorečeni standardi in normativi. Navedeno bo imelo za posledico, da ob uveljavitvi zakona upravičencem ne bo zagotovljena enaka obravnava, dostopnost in vključenost v storitve dolgotrajne oskrbe pod enakimi pogoji.
Lokalne skupnosti so med zakonodajnim postopkom opozorile na neustrezno časovnico sprejemanja nacionalnega programa na področju dolgotrajne oskrbe, ki bo določal javno mrežo, politiko in načrt razvoja dolgotrajne oskrbe. Nacionalni program naj bi sprejeli v enem letu po uveljavitvi zakona, kar pa je po oceni lokalnih skupnosti prepozno.
Državni svet je zaradi zgoraj navedenih argumentov sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), EPA 902-IX.
