Piše: C. R.
V spomin na enega ključnih osamosvojitvenih dogodkov, odhoda zadnjega vojaka agresorske JLA iz Slovenije pred 32 leti, danes obeležujemo dan suverenosti. Dan suverenosti kot državni praznik, ki sicer ni dela prost dan, praznujemo od leta 2015. Kot je bilo zapisano v predlogu za uvedbo praznika, je njegov namen poudariti in utrjevati pomen suverene države. 25. oktober namreč predstavlja dan, ko je Slovenija ne le pravno formalno, temveč tudi dejansko postala suverena država, na katero smo ponosni tudi danes.
Na današnji dan pred 32 leti se je zgodilo prelomno dejanje v zgodovini slovenskega naroda. 25. oktobra 1991 je namreč slovensko ozemlje zapustil še zadnji vojak agresorske Jugoslovanske ljudske armade, s čimer je Republika Slovenija ne le pravnoformalno, temveč tudi dejansko postala suverena država. Vendar nismo postali samo suvereni in svobodni, ampak je Slovenija postala tudi varna država, kar je temeljni pogoj za stabilnost, razvoj in ekonomski razcvet. Z umikom tuje vojske so bili tudi izpolnjeni pogoji za mednarodno priznanje Republike Slovenije. V spomin na to izjemno pomembno ter veličastno poglavje zgodovine slovenskega naroda, danes obeležujemo Dan suverenosti.
Umik enot JLA iz Slovenije je otežila situacija pri južnih sosedih, kjer je prihajalo do vse pogostejših spopadov, zaradi česar je Hrvaška prepovedala premike vojaških konvojev z orožjem in opremo čez njeno ozemlje. Po preučitvi vseh možnostih je bilo dogovorjeno, da se enote umaknejo preko koprskega pristanišča. Bližal se je 18. oktober 1991 in vse bolj je bilo jasno, da se enote ne bodo umaknile v dogovorjenem roku, zato je sledil nov dogovor, ki je predvideval, da je zadnji dan za umik 25. oktober 1991. Prvo vkrcanje enot JLA v Luki Koper se je pričelo 21. oktobra, ko je iz pristanišča izplula šolska ladja Galeb. V noči iz 25. na 26. oktober 1991 se je iz megafona v pristanišču slišalo še zadnje pozive, naj se vojaki čimprej vkrcajo na ladjo Venus in zapustijo slovensko ozemlje. Ladja Venus je zapustila koprsko pristanišče nekaj minut čez polnoč.
Sicer pa se premalo zavedamo osamosvojitvenega poglavja slovenske zgodovine in kot stranka rojena v »slovenski pomladi«, spoštljivo ohranjamo spomin na to obdobje slovenske preteklosti, ki je za nas, kakor tudi slovenski narod zelo pomembno. S praznikom kot je dan suverenosti se ohranja spomin na enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, ko je takratna jugoslovanska totalitarna oblast želela zatreti prizadevanja in večstoletno željo slovenskega naroda po lastni državi.
Z odhodom zadnjega vojaka JLA je odšel tudi simbol rdeče zvezde. Odhod simbola totalitarne države so s ponosom spremljale slovenske zastave. Mislili so si, da se rdeča zvezda nikdar več ne bo pojavila v slovenskem prostoru. Danes rdeča zvezda še vedno obstaja kot simbol razdvajanja slovenskega naroda in kot simbol utopičnih idej nedemokratičnih režimov. Skozi borbo proti agresorju je bila s strani Slovencev izkazana velika mera povezanosti in enotnosti. Dan suverenosti lahko označimo kot praznik enotnosti in povezovanja slovenskega naroda in kot takšnega ga moramo tudi ohranjati v spominu ter ga prenašati na potomce.
Osrednja proslava letos na Ptuju
Dan suverenosti je vsakih pet let vključen v koledar državnih proslav. Naslednjič bo kot tak obeležen leta 2026, ko bo njegovo organizacijo prevzel koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve. Letos pa slovesnosti po državi pripravljata Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever. Osrednja bo danes ob 18. uri na Ptuju. Zbrane bo nagovoril minister Poklukar.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa bo ob dnevu državljane nagovorila s pisnim sporočilom na svoji spletni strani in družbenih omrežjih.
“Odhod zadnjih vojakov JLA po osamosvojitveni vojni predsednici predstavlja simboliko poguma, upora, zmage in izborjene svobode slovenskega naroda,” so ob tem zapisali v uradu predsednice.
